Begunci
Lani rekordno število prošenj za azil v Evropski uniji
Svet
Napetosti na vzhodu Ukrajine so pognale v beg številne tamkajšnje prebivalce. Povečalo se je število prošenj za azil v Evropski uniji, a kot je pojasnil direktor agencije za azil Robert Visser, to ni dramatično.
Običajno za azil v povezavi zaprosi približno sto Ukrajincev na mesec. Do marca se to število ni bistveno spreminjalo, nato je prišlo do preobrata. Prej je bila namreč kriza v Ukrajini notranja - med bolj proevropskim in bolj prorusko usmerjenim delom države. Protesti, katerih epicenter je bil kijevski trg Majdan, so februarja vodili v odstavitev predsednika Viktorja Janukoviča in imenovanje novih oblasti. Sledila je ruska invazija na polotok Krim, s čimer je ukrajinska kriza dokončno dobila mednarodne razsežnosti. Z marcem se je nato povečalo število ukrajinskih prosilcev za azil v povezavi - že nekaj mesecev zapored znaša nekje od 600 do 700 na mesec. Po Visserjevih besedah je večina že prej živela v Evropski uniji, zdaj so le še vložili prošnjo za azil. Tisti Ukrajinci, ki so namreč za azil prosili v preteklosti, so bili praviloma zavrnjeni, zdaj upajo, da bo odgovor zaradi krize pozitiven.
Kot je dodal direktor agencije za azil, je število malenkostno v primerjavi s Sirijo. Ta ostaja daleč največja humanitarna kriza v sosedstvu Evropske unije. Do zdaj jo je zapustilo že približno tri milijone državljanov, a manj kot 100 tisoč jih je zavetišče poiskalo na stari celini. Večina jih ostaja v begunskih taboriščih v Libanonu, Turčiji, Jordaniji in tudi Egiptu. Ker jih članice osemindvajseterice same od sebe niso pripravljene sprejeti, so meje povezave za mnoge nedosegljive. To tudi vodi v vse pogostejše nezakonite poskuse prihoda na staro celino, običajno na prenapolnjenih čolnih prek Sredozemskega morja, kar se pogosto konča tragično. "Sodelujemo tako z agencijo za azil kot tudi s članicami osemindvajseterice, da bi resnično zagotovili, da bi pri reševanju te težave sodelovale vse države in sprejele svoj del odgovornosti," je pojasnila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.
Lani je bilo v Evropsko unijo vloženih rekordno število prošenj za azil - 435 tisoč 760. "To je 30 odstotkov več kot leta 2012, že predlani pa jih je bilo več kot leto prej," je poudaril Visser. Večina prosilcev, poleg Sircev, prihaja z Zahodnega Balkana, iz Rusije, Afganistana in Pakistana. Največ prošenj je bilo vloženih v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in Italiji.
