Papež Frančišek bo v Isernii odprl jubilejno Celestinovo leto
Cerkev po svetu
Papež Frančišek bo jutri, ko se bo mudil v italijanski deželi Molise, obiskal tudi škofijo Isernia-Venafro. Ob tej priložnosti bo razglasil začetek jubilejnega Celestinovega leta, ki bo zaznamovalo 800. obletnico rojstva sv. Petra Celestina. Ta je skupaj s svetimi mučenci Nikadrom, Marcianom in Darijo sozavetnik škofije in mesta Isernia.
Sv. Peter Celestin se je rodil v Isernii leta 1215 z imenom Peter Angeleri, bil znan po svojem puščavniškem življenju kot Peter Moronski, zatem pa kot papež Celestin V., ki pa se je papeški službi odpovedal že po nekaj mesecih. Kot mlad fant je najprej stopil k benediktincem, nato pa se je z dvajsetimi leti odločil za puščavniško obliko meništva. Umaknil se je v votlino blizu reke Aventino, živel v samoti in molitvi. Leta 1238 je šel v Rim, kjer je leta 1241 prejel mašniško posvečenje in papeževo dovoljenje, da sme ostati eremit. Odšel je v abruške gore in na gori Morone blizu kraja Sulmona živel po zgledu sv. Janeza Krstnika: ni pil vina in ni jedel mesa. Njegov način življenja je pritegnil mnoge in število njegovih učencev se je večalo. Sezidali so cerkev Svetega Duha, pozneje tudi samotišče sv. Onofrija, zavetnika puščavnikov. Tukaj je leta 1294 izvedel, da je bil na konklavu v Perugii, 5. julija 1294, izvoljen za papeža, po skoraj treh letih »sede vacante«. Ljudje so nad novim papežem bili navdušeni, Peter pa je izvolitev nerad sprejel. Zavrnil je povabilo kardinalov, naj pride na kronanje v Perugio, in je rajši to opravil v Marijini cerkvi v Aquili, ki je bila kakšno leto prej sezidana na njegovo pobudo in je še danes sedež »celestinskega odpustka«. Vzel si je ime Celestin V. A v zgodovino se ni toliko zapisala njegova izvolitev, ampak predvsem odmevna odpoved papeški službi po samo petih mesecih papeževanja, natančneje 13. decembra 1294.
Celestinov namestnik, papež Bonifacij VIII., ki ni ravno blestel v svojih krepostih, je Petra Celestina zaprl v grad Fumone blizu mesta Frosinone, kjer je umrl sam in pozabljen 19. maja 1296. A sluh o njegovi svetosti ni umrl, naglo se je širil in že leta 1313 je bil povzdignjen na čast oltarja z imenom sv. Peter Moronski. Leta 1274 je papež Gregor X. potrdil ustanovitev reda celestinov, ki je na koncu štel 96 samostanov v Italiji in 21 v Franciji. Puščavniški red je v Franciji obstajal vse do leta 1789, v Italiji pa do leta 1807.
Papež Frančišek bo Isernio obiskal natanko 720 let po izvolitvi sv. Petra Celestina za papeža – kot rečeno je bil izvoljen v Perugii 5. julija 1294 – in odprl Celestinovo leto. Škofija Isernia-Venafro v tem vidi velik dar Božje previdnosti. Verniki bodo ob tej priložnosti lahko prejeli tudi plenarni odpustek. Jubilejno Celestinovo leto se bo sklenil 5. julija 2015.
