Pred 20. leti smo začeli oddajati iz Kopra - praznujemo delavno
Dogodki | 05.06.2014, 14:34
5. junija leta 1994 je začel iz koprskega studia oddajati Radio Ognjišče. Ustanovitelj katoliškega radia je bilo Tiskovno društvo Ognjišče, njegov direktor msgr. Franc Bole, urednik pa msgr. Franci Trstenjak. Obletnico praznujemo delavno z obeležitvijo Svetovnega dneva varovanja okolja.
Že naslednji dan je prostore studia blagoslovil koprski škof Metod Pirih. Ob tem je radijskim sodelavcem zaželel: "Trudite se, da boste vedno in tesno povezani s Kristusom in njegovo Cerkvijo. Saj to pomeni, da se boste vedno trudili, da boste dali od sebe vse, kar boste zmogli in hkrati ponižno prosili za božji blagoslov."
Tako smo slovenski verniki dobili radijsko postajo, ki je informativnemu, izobraževalnemu, kulturnemu in razvedrilnemu dodala še versko oznanjevalni program in mu dala prednostno mesto.
Msgr. Franc Bole: "20 let je opazna doba!"
"Dvajset let je kar opazna doba, čeprav gre zdaj čas bolj hitro, kot je šel včasih, " pravi naš ustanovitelj msgr. Franc Bole, ko se spominja dogodkov pred dvema desetletjema in prizadevanj, da bi lahko ustanovili katoliški radio. Ob tem posebej izpostavlja velike težave, ki so takrat bile s pridobivanjem dovoljenj za frekvence, prav oddajniška mreža je namreč osnovni pogoj za delovanje radija.
Msgr. Franc Bole je prepričan, da uspehu botruje Božja Previdnost. V to je še posebej prepričan ob pogledu na vse do sedaj prehojene korake, na izbor požrtvovalnih, iznajdljivih in delu predanih radijcev, ki v veliki večini temu delu ostajajo predani tudi po dveh desetletjih.
Praznujemo delovno
Obletnico oddajanja praznujemo delovno, saj smo jo povezali z obeleževanjem Svetovnega dneva varovanja okolja. Naša kolegica Mateja F. Novljan in Izidor Šček sta se namreč iz Kopra do Solin podala s kolesom, v dopoldnevu in zgodnjem popoldnevu pa boste slišali utrinke s te poti.
Najprej sta se srečala z ekološkim kmetom, ki si poleg osnovnega, kmetijske pridelave, v okviru društva Ekohumanitatis prizadeva povezovalno delovati na področju osveščanja, obveščanja, promocije in razvoja socialnega podjetništva, ki se kaže kot ena izmed poti. Dane Podmenik pravi, da je povezanost žal slaba in da so na tem področju nujni smelejši koraki. Prisluhnite pogovoru z njim!
Na Morski biološki postaji v Piranu se je zgodil naslednji postanek. Dr. Valentina Turk je predstavila namen postaje ter osebje, ki se ukvarja z raziskavami slovenskega morja. Predvsem so se osredotočili na raziskovanje obremenjevanja morja. " Odnos do narave in morja se spreminja, čeprav kriza v zadnjih letih kaže, da lahko tudi hitro pozabimo na to. Morsko okolje je zelo povezano z atmosfero in vsemi drugimi dejavniki in vse se v njem zelo pozna, " pravi dr. Valentina Turk, ki spodbuja, da smo pazljivi, kaj v morje odlagamo. Uporaba kemikalij v gospodinjstvih namreč slej ali prej konča v morju...
Dan odprtih vrat Morske biološke postaje
Dr. Mateja Grego pa je povedala, da vsako leto (letos 6. junija) pripravijo dan odprtih vrat in številne delavnice. Letos bodo pozornost posebej posvetili fitoplanktonu, delavnice pa so različnih zahtevnosti in bodo na voljo tako osnovnošolcem in srednješolcem, kot tudi ostalim. Posebej priljubljena pa je vsako leto delavnica na plavajočem laboratoriju. Letos pričakujejo več kot 300 otrok, dogajanje pa podpira tudi Unesco.
Nevarnost balastnih vod
Projekt Balmas obravnava zaščito morja pred onesnaževanjem z balastnimi vodami, pravi dr. Vesna Flander Putrle. Balastne vode predstavljajo nevarnost prenosa škodljivih in patogenih organizmov in do tega prihaja prav v vsakem pristanišču. Še posebej nevarno je, če s temi balastnimi vodami pride do prenosa invazivnih vrst organizmov, ki spodrinejo domače avtohtone.
Sončen konec poti pod ali le malo nad "ničlo"
Mag. Flavio Bonin, iz Muzeja solinarstva, ki je končni cilj današnje poti Mateje F. Novljan in Izidorja Ščeka, nas je popeljal v zgodovino solinarstva. 1825 leta je na solinah delalo 520 solinarskih družin, je povedal, danes pa je solinarskih hiš ostalo le še za vzorec. Solinarji so z družinami stanovali v nadstropjih, pritličje pa je služilo skladišču soli. Propadanju solin je botrovala globalizacija po I. svetovni vojni, končen udarec pa je sledil z uvozom soli iz tujine po II. svetovni vojni. Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem boste izvedeli, zakaj je naša sol bela, zakaj je odlične kakovosti in zelo priznana.
