Ob edinstvenem dogodku
Matjaž Merljak
Doživetje se časovno že oddaljuje. A preden ga bo življenje zasenčilo, naj ga zapišemo, da ostane v kroniki naše skupnosti. Prijateljska nogometna tekma med Argentino in Slovenijo bo ostala nepozabna za vse prisotne v La Plati, pa tudi za mnoge, ki so na tak ali drugačen način sledili dogodku.
Izpolnjena želja. Najprej zahvala in priznanje za iniciativo in uresničenje tega nepozabnega srečanja. Vsi vemo kakšen fanatik nogometa je g. Henri Zupan, častni konzul RS v Buenos Airesu. Da mu srce bije v Riverju; da je popeljal v Slovenijo uspešne ekipe Zedinjene Slovenije; da skoraj pobožno spremlja nastope slovenske reprezentance ... Odkar je Slovenija samostojna in ima izbrano vrsto v tem športu je sanjal o srečanju ekip obeh naših domovin. V soboto, 7. junija, se mu je v La Plati želja uresničila.
Pisana belo-modro-rdeča tribuna. Praznovanje se je začelo že v domovih. Narodne barve in zeleni šali navijačev (priskrbelo veleposlaništvo in NZS) so popestrili čakanje in pot v avtobusih iz Buenos Airesa do La Plate. Spremstvo policije od Dock Suda do stadiona je bilo presenetljivo. Oba sektorja tribune na modernem igrišču preplavljena s slovenskimi (in tudi argentinskimi) zastavami. Od Buenos Airesa preko Mendoze do Entre Riosa: Nihče ni manjkal. Navdušenju in veselju ni bilo meja. Ko so zadoneli svečani akordi slovenske himne in je glas Magdalene Jerman s Prešernovimi besedami preplavil ozračje štadiona, se je marsikomu stisnilo grlo in srce. Enkratno! Peli sta obe naši tribuni. Nepozabno!
In na igrišču? Kljub napovedim in pričakovanju argentinska reprezentanca Slovencev »ni povozila« (no les pasó por encima). Vsi vemo, da so Argentinci boljši. Sinje-beli zvezdniki igrajo v največjih klubih sveta in služijo astronomske številke. Samo Messi je v evrih »ocenjen« več kot celotna slovenska reprezentanca. Na zeleni preprogi se to ni poznalo. V drugem polčasu, ko je Argentina na igrišče poslala vse svoje »malike«, so se Slovenci še bolje izkazali. Končni 0-2 je le anekdota.
Za koga smo navijali? Za obe ekipi. Navijali smo za Slovenijo, a proslavljali tudi argentinska gola. Edinstveni so bili tisti »Mi, Slovenci!« in »Kdor ne skače, ni Sloven'c«. Če ne verjamete, si na Facebooku poglejte stran Slovenska skupnost v Argentini! Ne argentinska publika, ne navijači, ki so prišli iz Slovenije, tega niso razumeli. Nogometaši so se zahvalili tako, da so nam po tekmi prišli čestitat in nam vrgli slovenske drese. Vsekakor: Razpeti smo med dva svetova in to se pozna tudi pri nogometu.
In končno. Ob dogodku je bilo tudi mnogo obrobnih komentarjev. Zakaj nas ni toliko pri kakšni drugi prireditvi? Da nas je bilo več kot v Lujanu. Bi enako navdušenje vložili v jezik in učenje? In še … Pa afera okoli zastave, ki ji je bil povod dan v La Plati, razpihnili pa so jo mediji v Sloveniji. Pustimo, da ne bi še bolj delili mnenja v skupnosti in možnost razhajanja. Ostanimo enotni v delu za slovenstvo! Za konec pa bi povzel komentar, ki ga je Marko Vombergar objavil na Facebooku. Športni dnevnik Olé ob raznih priložnostih deli priznanja ali nagrade. To pot je prestižno priznanje »Gandhi« namenil »slovenskim navijačem«: »Peli so, uprizorili 'val' in celo posvetili pesmico Messiju: ni se razumelo. Vseeno, zaradi norega navdušenja za navijanje: na zdravje!«
»To je vtis, ki so ga naredili naši navijači. Vse drugo je 'blef',« pravi Marko.
