Frančišek: sem papež s srcem župnika

Svet | 14.06.2014, 11:13 Marjana Debevec

Papež Frančišek je dal intervju za španski časopis La Vanguardia. Osrednje teme pogovora so bile mir na Bližnjem vzhodu, Cerkev v službi ubogih, reforma rimske kurije, odpoved Benedikta XVI., Pij XII. in holokavst ter napačnost svetovnega ekonomskega sistema.

Papež je v pogovoru zatrdil, da je nasilje v imenu Boga protislovje, ki ne ustreza našemu času. Spomnil je na molitev za mir, ki je preteklo nedeljo potekala v Vatikanu in sta se je udeležila palestinski in izraelski predsednik, čeprav je bilo na začetku 99 odstotkov oseb v Vatikanu prepričanih, da dogodek ni izvedljiv. To ni bilo politično dejanje, je opozoril papež, ampak versko.

Poudaril je tudi, da ne moremo biti kristjani, če ne prepoznamo lastnih judovskih korenin. Dialog med kristjani in Judi je po njegovih besedah izziv, potekati pa mora kot dialog med brati. O papežu Piju XII., o katerem se je glede njegovega odnosa do Judov govorilo marsikaj, je Frančišek poudaril, da je bil njihov mogočen zaščitnik. Mnoge med njimi je skrival po samostanih v Rimu in drugih italijanskih mestih, tudi v svoji poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Ne želim reči, da Pij XII. ni naredil napak, tudi sam jih naredim veliko – je sklenil papež Frančišek – toda njegovo vlogo je treba razbirati v okviru njegovega časa.

Na vprašanje o Cerkvi in ubogih je papež spomnil, da sta ponižnost in uboštvo v središču evangelija. In sicer v teološkem, ne v sociološkem smislu. Škofje morajo zato biti služabniki in ne vladarji. Zatem je papež Frančišek poudaril, da je v središču svetovnega ekonomskega sistema danes denar in zato padamo v greh malikovanja. Poleg tega je izrazil še zaskrbljenost zaradi pojava brezposelnosti, zlasti med mladimi.

Ena izmed tem, ki se jih je dotaknil papež, je bila, kot že rečeno, tudi reforma rimske kurije. Povedal je, da na tem področju nima nobenega razsvetljenja ali osebnega načrta. Prizadeva si zgolj uresničiti tisto, o čemer so kardinali premišljevali med svojimi zasedanji pred začetkom konklava. Tudi odločitev za ustanovitev sveta osmih kardinalov je le del tega, saj je bilo takrat rečeno, da naj bi bodoči papež lahko računal na skupino svetovalcev, ki ne prebivajo v Vatikanu.

Nazadnje je papež Frančišek dejal, da je za resnične spremembe potrebno izhajati iz lastne identitete, zato je največja revolucija prav vrniti se h koreninam. Sam poudarja, da njegovi poklicanosti najbolj ustreza razsežnost župnika. Služenje ljudem namreč izvira iz njegove notranjosti. Obenem pa se vendarle počuti tudi kot papež, je dodal. In to mu pomaga stvari delati resno. Ko na primer pride neki državni voditelj, ga mora sprejeti z dostojanstvom in protokolom, ki mu pripada. Ko pa se srečuje z ljudmi, ne želi pregrad. Vem, da se mi lahko kaj zgodi, je zaključil papež Frančišek, vendar pa je vse v Božjih rokah.

Vir: Radio Vatikan