Mladi romarji na trgu sv. Petra
Ljudje iščemo, kar daje pravi smisel
Kanonizacija papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. odmeva, tudi med mladimi v Sloveniji. Najbolj se je dogodek vtisnil v srca romarjev, ki so bili del množice, zbrane v Rimu ob zgodovinskem dogodku. Nekatere od njih smo gostili v Dijaški oddaji, kjer so spregovorili o svojih vtisih in doživetjih.
Marjan Pučko: »Do trga sv. Petra smo šli peš, prehodili smo 14 km. Za nami je bila že nočna vožnja od doma do prvega postanka v Assisiju, ogled mesta in potem še vožnja do večnega mesta ter v Rimu znova bedenje in dolga hoja. Bili smo utrujeni, po dveh skoraj neprespanih nočeh, v dvomih, če bomo zmogli, vendar se je na koncu vse lepo izšlo. Zelo sem vesel tega in hvaležen za, sicer težko in naporno, a izredno lepo duhovno doživetje in preizkus potrpežljivosti. Skrbelo me je, če bodo mladi zdržali, da ne bo slišati tarnanja, češ, kam si nas peljal, a sem bil pozitivno presenečen, niti eden se ni pritoževal. Našo izčrpanost je vzdignilo razpoloženje množice in ga dvignilo k svetima v češčenje in slavo. Nekateri mladi so me resnično presenetili, ko so vso noč vzdrževali plamen sveče. Tudi medsebojno smo se lepo povezali. Veliko mladih je bilo že prej v Rimu, zato smo skušali iskati slovenske trenutke in povezave v tem mestu.«
Dominik Petko: »Doživetje je bilo polno. Ko smo prvi dan obiskali Assisi, sem že začutil, kaj nas čaka v Rimu. Bilo je polno poljskih romarjev. V Rimu pa se me je posebej dotaknilo, ko smo pred kipom sv. Janeza Pavla II. prižgali sveče in z njimi nadaljevali pot do Trga sv. Petra. S tem, ko sem vztrajal vso noč in jo prebedel, sem dokazal trdnost svoje vere. V osebni molitvi se zdaj tudi večkrat spomnim nanju, posebej na papeža Janeza Pavla II.«
Metka Roškar: »Množica v Rimu je utripala, vso noč se je slišalo prepevanje, glasno vzklikanje, posebej, ko so izobesili zastave. Takrat je množica kar poletela, bila je prisotna posebna moč. Posebej Janez Pavel II., ki je velik zavetnik mladih, ima zdaj pri Očetu za nas posebno mesto in besedo.«
Manca Trošt: »Ko smo se vračali s srečanja, sem začutila hvaležnost in milost, da sem bila lahko zraven. Ogromno mi pomeni in mi je, za svoje življenje in poklic, ker si želim delati z ljudmi, JPII močan zgled v preprostosti in sprejemanju vsakogar, res velik zgled tudi v drži molitve. «
s. Urša Marinčič: »Na romanje sem šla iz dveh razlogov, še kot študentka sem imela to milost, da sem se osebno srečala z JPII, ob srečanju me je tudi blagoslovil in prav ta dogodek je bil med ključnimi v obdobju mojega odločanja za redovništvo. Drugi razlog pa je ta, da smo se ravnatelji študentskih katoliških domov ob srečanju dogovorili, da bi letos radi našim študentom dali možnost doživetja žive cerkve in se srečati s svetniki, ki so jih poznali tudi oni.
Klementina Fidler: »Neopisljiv je občutek, biti sredi velike množice. Tudi meni je bližje JPII. Sem pa doma našla knjigi o papežu Dobrem, ki ju bom v kratkem prebrala.«
s. Marjeta Pija Cevc: »Bogata izkušnja. Mi je bilo všeč, kljub tudi težkim trenutkom, sem hvaležna, da sem bila zraven. Zanimiva mi je bila tudi promocijska pobuda, ki so jo naredili preko Twitterja. Vsak dan so prikazali nekakšen strip z utrinki iz njunega življenja. Na kratko, a so bili bistveni poudarki, ki nam bodo pomagali, da bosta živela med nami.«
Blaž Karlin: »Zame je bilo to predvsem srečanje. Šel sem v prvi vrsti zaradi Janeza Pavla II., ki sem ga spremljal dlje časa. Imamo skupino skavtov, pri kateri smo ga izbrali za zavetnika. Morda se premalo zavedamo, da bi težko doživeli Janeza Pavla II., če pred njim ne bi bilo Janeza XXIII.. Saj je prav on z drugim vatikanskim koncilom začel proces odpiranja Cerkve, mladi smo tako drugače doživljali Cerkev, kot naši starši in zato mu moramo biti v marsičem zelo hvaležni. Na te dogodke je treba gledati širše, kot na celoto.«
