V Collevalenzi razglašena za blaženo Mati Speranza Jezusova, glasnica Usmiljene Ljubezni
Svet
Kardinal Angelo Amato, prefekt kongregacije za zadeve svetnikov, je v soboto v svetišču Usmiljene Ljubezni v Collevalenzi v italijanski pokrajini Umbrija vodil beatifikacijo redovne sestre Matere Speranze Jezusove, ustanoviteljice ženske in moške kongregacije Služabnic in sinov Usmiljene ljubezni.
Mati Speranza Jezusova je bila kot Marija Jožefa Alhama Valera rojena 30. septembra 1893 v Santomeri v Španiji, umrla pa je 8. februarja 1983 v svetišču Usmiljene Ljubezni v Collevalenzi, ki ga je ona ustanovila. To svetišče so začeli imenovati 'mali Lourdes', saj tudi tukaj izvira voda, ki jo je Materi Speranzi pokazal sam Jezus. Papež Frančišek je 5. julija lani podpisal odlok za beatifikacijo, potem ko je bil priznan čudež takojšnje ozdravitve malega Frančiška iz kraja Vigevano.
P. Pietro Riva FMI iz reda Sinov Brezmadežne Marije ali kratko Pavoniancev, postulator postopka za beatifikacijo je za Radio Vatikan bolj podrobno razložil ozdravitev malega Frančiška. "Gre za čudež tretje stopnje, saj je bil otrok v trenutku, popolno in za stalno ozdravljen. Do ozdravitve je prišlo na priprošnjo Matere Speranze, predvsem pa preko sredstva, v tem primeru blagoslovljene vode iz svetišča Collevalenza, ki so jo prenesli v Vigevano in dali otroku piti med 28. junijem ter 4. julijem 1999, ko so ugotovili, da je otokova bolezen popolnega zavračanja proteinov povsem izginila."
Postulator je nadalje pojasnil, kdo je Mati Spreranza Jezusova, ki je za sabo pustila 2300 napisanih strani, bodisi konstitucij obeh kongregacij bodisi avtobiografskih zapisov. "Bila je močna ženska. Ta njena duhovna moč ji je omogočila, da se je zmogla soočiti s številnimi ovirami, predvsem tistimi, ki so jih ji postavljali predstojniki najprej v Španiji, nato v Rimu in seveda tudi v Vatikanu, saj so jo za kakšno leto odstavili z vodstva kongregacije. Vendar je kljub temu šla naprej, saj je bila prepričana, da to, kar jo navdihuje, prihaja od Gospoda. Tako je uspela ustanoviti prej omenjeni kongregaciji, peljati naprej izredno delo svetišča v Collevalenzi, predvsem pa je postala najpomembnejša glasnica Usmiljene Ljubezni 20. stoletja."
Prefekt kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, pa je pojasnil prizadevanje Matere Speranze, ki ga izraža že samo redovniško ime. "Mati Speranza je bila zlasti revežem glasnica upanja. V njej je bila želja, da bi dosegla najbolj zapuščene in obrobne. Nenehno je bila dejavna, da bi lahko prišla naproti tistim, ki so bili v potrebi, saj jim je darovala denar, hrano, obleko, čas... Njena karitativna ljubezen je bila konkretna. V zavetišče je sprejemala družine brez strehe nad glavo, skrbela za ranjene in utrujene vojake, ne glede na narodnost ali politično pripadnost. Ob koncu druge svetovne vojne je za ljudi iz četrti, v kateri je živela, odprla menzo, kjer se je vsak dan nasitilo več kot tisoč ljudi. Ure in ure je osebno pripravljala dobro obložene sendviče za od doma precej oddaljene delavce. V Collevalenzi je odprla šiviljsko delavnico, da bi pomagala dekletom tega kraja. Romarje, ki so prihajali v svetišče, pa je vedno materinsko sprejela."
Vir: Radio Vatikan
