V Romuniji slovesno ob razglasitvi Antona Durcovicija za blaženega
Svet
V Romuniji je bil za blaženega razglašen Anton Durcovici. Živel je med letoma 1888 in 1951. Obred beatifikacije je kot predstavnik papeža Frančiška vodil prefekt kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato.
Anton Durcovici je bil rojen v Avstriji. Ko mu je pri šestih letih umrl oče, se je skupaj z mamo in bratom preselil v Romunijo. Najprej je študiral v semenišču v Bukarešti, pozneje v Rimu, kjer je doktoriral iz filozofije, teologije in kanonskega prava. Leta 1910 je prejel duhovniško posvečenje. Več let je nato deloval na področjih župnijske pastorale in pouka religije. Leta 1947 je bil imenovan za škofa v mestu Iasi v Moldaviji. Škofovsko posvečenje je prejel leto pozneje. Takoj je začel z obiskovanjem župnij in si prizadeval predvsem za spodbujanje k vztrajanju v veri.
Tako kot zadnji blaženi v Romuniji, ki je bil razglašen preteklega avgusta, duhovnik Vladimir Ghika, je tudi Anton Durcovici umrl kot mučenec. "Msgr. Durcovici se pridružuje mnogim mučencem častitljive romunske grško-katoliške Cerkve. V občudovanju tega izjemnega škofa ga je papež Frančišek v svojem apostolskem pismu imenoval goreč pastir, apostol evharističnega češčenja in junaški pričevalec občestva s Petrovim sedežem," je za Radio vatikan povedal kardinal Amato. "Msgr. Durcovici je bil blaga oseba, miroljubna, polna vere, dobrotljiva, usmiljena. Na poseben način je ljubil uboge." V tistem času je bilo v mestu Iasi veliko revščine. Novi blaženi je za uboge med drugim odprl menzo. Kardinal Amato je dejal tudi, da Anton Durcovici ni imel nobenih sovražnikov, ni se vmešaval v politiko, zanj so bili vsi ljudje njegovi bratje in sestre.
Kljub izredni previdnosti je bil aretiran zaradi obtožbe, da je sovražnik socializma. To se je zgodilo 26. junija 1949, na dan, ko naj bi podelil zakrament birme 650 mladim v neki župniji na obrobju Bukarešte. Odpeljali so ga, medtem ko je bil peš namenjen tja. Tako je za vedno izginil v zloglasnih komunističnih zaporih, kjer so ga zasliševali in mučili več tednov, neprestano podnevi in ponoči. Med njegovimi tovariši v zaporu, ki so ušli smrti, je bil duhovnik Rafael Friedrich, ki je tako postal priča njegovega mučeništva. Anton Durcovici v noči med 10. in 11. decembrom leta 1951 v tako imenovani celici smrti. Po besedah prič je bilo njegovo truplo vrženo v skupni grob na judovskem pokopališču v bližini zapora. Kardinal Amato meni, da nas novi blaženi uči, naj bomo močni in pogumni v preizkušnjah.
Mnogi verniki v Romuniji se novega blaženega dobro spominjajo. Njegovi študentje v semenišču, duhovniki, osebe, ki so se spreobrnile in jih je on vodil, tisti, ki so se hodili k njemu spovedovat, vsi se strinjajo, da jih je oblikoval njegov zgled in da jih je modrost njegovega duhovnega vodenja spodbujala pri hoji po poti evangeljske popolnosti.
Vir: Radio Vatikan
