VIDEO: Papež Frančišek v Sveti deželi – Betlehem

Papež in Sveti sedež | 25.05.2014, 15:00 Marta Jerebič

Papež Frančišek je večji del šeste velikonočne nedelje v Sveti deželi preživel v Betlehemu. Tja je prispel iz Jordanije, kjer je včeraj začel svoje apostolsko potovanje v Sveti deželi. Dan je začel z obiskom palestinskega predsednika Mahmuda Abasa ter nagovorom predstavnikom palestinskih avtonomnih oblasti. Medtem se je množica na trgu pred baziliko Jezusovega rojstva pripravljala na sveto mašo, ki kljub velikonočnemu času sporočala radostno novico o Odrešenikovem rojstvu. Besedno bogoslužje in mašne prošnje so bile uglašene na ta praznik, pri opoldanski molitvi pa je papež dal prednost velikonočnemu oznanilu in skupaj z verniki zmolil Raduj se Kraljica. Med presenečneji dneva je molitev papeža ob zidu, ki ločuje Palestino in Izrael ter vabilo palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in izraelskemu predsedniku Šimonu Peresu na skupno molitev za mir v Vatikan. Sveti oče se je pred odhodom v Izrael pri kosilu srečal še s palestinskimi družinami, obiskal je votlino Jezusovega rojstva in pozdravil begunske otroke iz več begunskih taborišč na Zahodnem bregu.

PAPEŽ OB PRIHODU V BETLEHEM: Hvaležen sem Gospodu, da sem danes z vami tukaj na kraju, kjer se je rodil Jezus, Princ miru

Mesto Jezusovega rojstva je bilo ob prihodu svetega očeta precej živahno. Ob poti, ki vodi do predsedniške palače Palestinskih avtonomnih oblasti, se je zbrala množica, ki je pozdravljala papeža Frančiška, do palača. Na poti je prišlo do skoraj neopaznega, a pomenljivega postanka. Papež je med vožnjo prosil, naj za trenutek ustavijo vozilo, izstopil je iz njega in tiho molil pred zidom, ki deli Izrael in palestinsko državo. Sledilo je zasebno srečanje papeža s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Medtem je množica kristjanov začela polniti trg pred baziliko Jezusovega rojstva, kjer je ob deseti uri po srednjeevropskem času na sporedu sveta maša. Pred njo so organizatorji pripravili molitveno-glasbeni program, ki so ga verniki spremljali z navdušenjem. V množici je nekaj sto kristjanov iz Gaze, ki jim je vodstvo Hamasa dovolilo obisk Betlehema. Na trgu plapolajo tudi libanonske zastave ... zbirajo se voditelji krščanskih Cerkva z Bližnjega vzhoda, med njimi maronitski libanonski patriarh kardinal Behara Rai.

Papež pri zidu, ki loči Palestino in Izrael © CTV

Papežev nagovor v predsedniški palači

Kamere v predsedniški palači so se prižgale šele po zasebnem srečanju papeža Frančiška in predsednika Mahmuda Abasa. Skupaj sta prišla v sprejemno dvorano, kjer so ju pozdravili predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, diplomatski zbor in člani vatikanske delegacije. Papeža med drugim spremlja predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov kardinal Kurt Koch, ki je odgovoren za ekumenska vprašanja in odnose z judovstvom. Najprej je spregovoril predsednik Abas, ki je papežu izrekel dobrodošlico in opisal težavne razmere, v katerih živi palestinsko ljudstvo.

Papež Frančišek se je po uvodnem pozdravu zahvalil Gospodu, da je lahko prišel na kraj, kjer se je rodil Jezus, Knez miru. Zatem je spomnil na trajni konflikt na Bližnjem vzhodu, ki že desetletja prinaša težke posledice temu delu sveta, tudi takrat, ko ni neposrednega nasilja. Spomnil je na množice, ki so morale zapustiti svoj domači kraji, na pomanjkanje, njihovo trpljenje. Kot je dejal, je njegova misel pri tistih, ki trpijo posledice konfliktov. Tem razmeram je treba narediti konec, je dejal. Pozdravil je vse pobude za izgradnjo trajnega miru na območju in dodal, da je potrebno podvojiti prizadevanja v tej smeri, saj je prišel čas, da bi služili skupnemu dobremu. Treba je priznati pravico do obstoja obeh držav na tem območju. Papež si želi, da bi prišlo do vzpostavitve trajnega miru, saj bo to koristilo Sveti deželi in vsemu svetu. Zaveda pa se, da bo morala na poti k taki prihodnosti, vsaka stran nekaj žrtvovati. Moli za to, da bi Palestinci in Izraelci stopili na pot miru. Če bo palestinskemu in izraelskemu narodu to uspelo, bi to lahko postal vzor za reševanje razmer na drugih kriznih območjih. Zatem je papež Frančišek namenil nekaj besed krščanski skupnosti, ki dejavno prispeva k reševanju težkih razmer v deželi. V zadnjem delu nagovora se je spet obrnil k predsedniku, ki ga je imenoval „človek miru“. Zahvalil se mu je za krepitev dobrih odnosov med Svetim sedežem in Palestino in zaželel, da bi ta prizadevanja razvijali naprej. Zahvalil se je tudi za njegov napor za spoštovanje pravic krščanske, še zlasti katoliške skupnosti v deželi. Kljub različnim kulturam in veram je možno sožitje, saj delimo toliko skupnih vrednost je dejal papež. Ob koncu je zaželel, naj Bog blagoslovi ta prizadevanja in pozdravil z arabskim pozdravom „Salem!“

PAPEŽ FRANČIŠEK MED MAŠO v BETLEHEMU: Vsak otrok od materinega naročja dalje mora biti sprejet in zaščiten

Dopoldne je papež Frančišek vodil evharistično slavje na trgu pred baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu. Bogoslužje je potekalo v latinščini, nagovor je sveti oče izrekel v italijanščini, zatem so ga prevedli tudi v arabščino. Pri skupnih molitvah je ljudstvo sodelovalo v arabskem in aramejskem jeziku. Vso to raznolikost pa so pesmi povedle tja v božični dogodek, ki ga je prikazovala tudi velika oltarna podoba prizora iz jaslic, kjer sta ob Detetu Jezusu njegova mati Marija in rednik sveti Jožef. Na mestu, kjer so navadno upodobljeni trije modri, pa je bilo videti tri papeže, Pavla VI., Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., ki so se osebno zavzemali za mir in edinost med ljudmi. Med sveto mašo so prinašalci darov v palestinski narodni noši govorili o svoji pripadnosti palestinskemu ljudstvu in hkrati Kristusovi Cerkvi.

Sveti oče je v Betlehemu, tik ob kraju Jezusovega rojstva, nagovor med sveto mašo namenil vprašanjem dostojanstva in pravic otrok. Ugotavljal je, da so otroci znamenje Božje nežnosti in njegove navzočnosti v svetu ter znamenje upanja in življenja. Ob pogledu na otroke pa tudi razumemo zdravstveno stanje njihove družine, družbe in celega sveta. Kadar so otroci sprejeti, ljubljeni in zaščiteni, je to znamenje, da je njihova družina zdrava, družba boljša in svet bolj človeški.

Papež Frančišek je poudaril, kako mora biti vsak otrok od materinega naročja dalje sprejet in zaščiten. Žal pa je v današnjem svetu še vedno mnogo otrok, ki živijo v nečloveških razmerah in na obrobju družbe. Mnogo otrok je izkoriščanih, maltretiranjih in zasužnjenih, doživljajo nasilje in so predmet nezakonitega trgovanja. Spregovoril je tudi o otrocih beguncih, ki zlasti v Sredozemlju, zgubijo življenje v morju skupaj z odraslimi. „Vsega tega se sramujemo pred Bogom, pred njim, ki je postal Otrok.“

Nato je sveti oče prešel k odkritemu spraševanju vesti ter dejal: „Vprašajmo se, kdo smo mi pred Jezusom, Otrokom? "Kdo smo pred današnjimi otroki? Smo kot Marija in Jožef, ki Jezusa sprejmeta in skrbita zanj z materinsko in očetovsko ljubeznijo? Ali smo kot Herod, ki ga želi umoriti? Ali smo morda kot pastirji, ki prihitijo, pokleknejo in ga počastijo ter mu prinesejo skromne darove? Ali pa smo brezbrižni? Morda z besedičenjem in vzbujanjem sočutja ob prikazovanju revnih otrok, celo sami tržimo dobičke? Ali smo sposobni tako rekoč "izgubljati čas" z otroki, biti ob njih, jih varovati ter zanje in z njimi moliti?“

Papež Frančišek je nato opozoril na otroški jok in to zlasti tistih otrok, ki v svetu, ki vsak dan zavrže ogromno količino hrane in zdravil, lačni in bolni zaman jočejo. V času, ki v javnosti razglaša zaščito mladoletnih, svet trguje z orožjem, ki konča v rokah otrok vojakov ter trguje z izdelki mladoletnih delavcev, sužnjev. Njihov jok je zadušen, morajo se boriti, morajo delati in ne smejo jokati. Sveti oče znova zatrdi, da po odnosu družbe do otrok, lahko presodimo stanje širše družbe. Iz pravilne ocene stanja, pa vendarle lahko izvira nov način življenja, kjer odnosi niso več konfliktni, temveč so bratski, prežeti z odpuščanjem in spravo, z medsebojno podelitvijo in v ljubezni.

Sveti oče se je ob koncu nagovora med sveto mašo v Betlehemu obrnil na Marijo, Jezusovo Mater s prošnjo, naj nas po svojem zgledu nauči sprejemanja, čaščenja Jezusa in hoje za Njim.

Papež Abasa in Peresa povabil v Vatikan

Ob koncu svete maše se je latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal papežu Frančišku toplo zahvalil za prisotnost in poudaril veliko potrebo in željo po miru v tem delu sveta. Ob misli na Heroda, ki je nekoč Detetu Jezusu stregel po življenju, je izrazil svoje bridko prepričanje, da se sodobni Herodi bolj bojijo miru kot vojne. Kot odgovor na patriarhovo prošnjo po pomoči pri vzpostavljanju miru, je papež Frančišek presenetil s posebnim povabilom. Palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izraelskega predsednika Šimona Peresa je povabil, da bi v njegovi hiši v Vatikanu skupaj goreče molili za mir. Vsi si želimo miru, je dejal. Mnogo ljudi ga vsak dan gradi z majhnimi dejanji, mnogi trpijo in potrpežljivo prenašajo težave. Vsi smo poklicani k ustvarjanju miru, zlasti še voditelji narodov smo dolžni biti orodja in graditelji miru in to predvsem v molitvi. Graditi mir je težko, a živeti brez miru je strašno.

SREČANJE Z OTROKI IZ VEČ BEGUNSKIH TABORIŠČ NA ZAHODNEM BREGU

Otroci so papeža sprejeli z napisi, na katerih je pisalo: “Kristjani in muslimani živijo pod okupacijo.”Na nekem drugem je pisalo: “Še nikoli nisem videl morja.” Papež, ki jih je nagovoril v španskem jeziku, je otroke pozval, naj ne dopustijo, da jim preteklost določa življenje. “Vedno glejte naprej. Delajte in borite se za stvari, ki jih želite. Zapomnite pa si eno stvar: Nasilje se ne premaga z nasiljem. Nasilje se premaga z mirom! Z mirom, delom, dostojanstvom napreduje domovina,” je dejal papež in otroke prosil, naj molijo zanj.