Nekaj po slovensko, nekaj po lokalnih navadah

01. 05. 2014, 06:59 Matjaž Merljak

Tako je o praznovanju velike noči v Lemontu pri Chicagu, kjer delujejo slovenski frančiškani, povedal p. Metod Ogorevc. V postu so zbirali hrano za lokalno Karitas, ob nedeljah so imeli križev pot, priložnost za spoved, pred cvetno nedeljo so možje in žene v slovenskem kulturnem domu izdelovali butarice.

Že na cvetno nedeljo imajo v Slovenskem kulturnem domu velikonočni zajtrk za skupnost. Ob 11h so najprej imeli blagoslov in procesijo, pri maši je bilo tudi slovesno branje pasijona po Mateju. Sodelovalo je okrog 15 ljudi. Velikonočni zajtrk imajo na cvetno nedeljo zato, ker je velikonočno praznovanje obeleženo po župnijah.

Obredi velikega tedna: v četrtek je bila molitvena ura, v petek popoldne križev pot, zvečer pa ob 19h obredi. Cerkev so nato okrasili že v petek zvečer. Na veliko soboto popoldan so imeli blagoslov jedil, ki je nadaljevanje praznovanja pri obredih. Drugi namen tega dne je obisk božjega groba. Že na koncu vigilije je bila procesija na prostem, praznovanje so nadaljevali v Slovenskem kulturnem domu.

V nedeljo procesije ni bilo, zjutraj je bila maša v angleščini, druga pa v slovenščini. Po maši so se razšli po družinah.

Na belo nedeljo, ki je praznik božjega usmiljenja, so k sveti maši povabili vse, ki so bolni in bi želeli prejeti zakrament bolniškega usmiljenja. Letos praznik zaznamuje še posebna slovesnost - diakon Janez Vidmar, doma iz Clevelanda praznuje 25-letnico posvečenja. Povabljenih je okrog 50 ljudi je povabljenih, tudi iz diakonovega rojstnega kraja.

Janez Vidmar je kot diakon najprej pomagal pri sv. Štefanu v Chicagu, po zaprtju te župnije pa pomaga v Lemontu. Vsako nedeljo pridiga malo angleško in malo slovensko. Občasno krščuje ali sodeluje pri poroki. Sicer ima družino in tri odrasle otroke. Aktiven je v slovenski skupnosti, pomaga pri Baragovih dnevih. Je tudi časni konzul za državo Illinois.