Dva papeža bosta prvič skupaj razglašena za svetnika
Svet Marjana Debevec
V Vatikanu je vse pripravljeno na jutrišnjo slovesnost, ko bosta za svetnika prvič v zgodovini skupaj razglašena dva papeža in sicer Janez Pavel II. in Janez XXIII. Kanonizacije se bo udeležil tudi zaslužni papež Benedikt XVI.
Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je še povedal, da bo vatikanska bazilika jutri odprta od 14. do 22. ure, tako da se bodo verniki lahko zaustavili ob grobovih obeh svetih papežev. Dodal je, da bodo relikvije papeža Janeza XXIII. prinesli štirje nečaki družine Roncalli, župan Sotto il Ponte in predsednik združenja Janez XXIII. Relikvije Janeza Pavla II. pa bodo prinesli Floribet iz Kostarike, ki je na njegovo priprošnjo čudežno ozdravela, in še nekateri drugih.
Sveta maša z obredom kanonizacije Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. se bo začela ob 10. uri. Ob 9-ih bodo milijoni vernikov začel moliti rožni venec Božjega usmiljenja. Sveti oče Frančišek bo obrazec, s katerim bosta Janez XXIII. in Janez Pavel II. razglašena za svetnika, izgovoril na začetku maše. Takoj zatem bodo na oltar prinesli relikvije obeh svetnikov, ki ji bo papež počastil s poljubom. Sveta maša se bo nadaljevala s petjem Slave. Slovesnost bosta poleg mnogih televizijskih in radijskih po svetu prenašala tudi TV Slovenija, na drugem programu, in Radio Ognjišče.
V ponedeljek ob 10. uri bo kardinal Angelo Comastri na Trgu sv. Petra daroval zahvalno sveto mašo za Janeza Paval II., pel pa bo krakovski pevski zbor. Zahvalna sveta maša za Janeza XXIII. bo darovana v rimski cerkvi sv. Karla, večje slovesnosti pa bodo potekala v škofiji Bergamo.
Vsebina tiskovne konference je bila sicer oba svetniška papeža in drugi vatikanski cerkveni zbor. Pranečak papeža Janeza XXIII., zgodovinar in novinar Marco Roncalli je poudaril, da je bila rdeča nit drugega vatikanskega koncila pastoralne narave. Kot osrednje razloge za sklic koncila pa je navedel željo, da bi Cerkev približali modernemu svetu, za edinost med kristjani in da bi svetu prinesli sporočilo pravičnosti in miru. Janez XXIII. je po njegovih besedah dobro poznal pomen sinodalnosti. Poudaril je, da je pokojni papež Cerkev videl kot velik vrt, ne kot muzej. Tako ni bilo treba ustvariti nekaj novega, saj so življenjski deli že v njej.
O Janezu Pavlu II. pa je spregovoril upokojeni prof. filozofske antropologije in njegov prijatelj Stanislaw Grygiel. Poudaril, da je bilo življenje poljskega papeža velika vstajenjska zgodba, ki se je odvijala od osamljenosti do daru, od časa do večnosti. Živel je v aristokratski revščini: vse, kar je posedoval, tudi samega sebe, je dal za druge. Karol Wojtyla je bil po njegovih besedah tako svoboden, da je bil močan mož. Pripadal je Bogu ter bil svoboden samega sebe in miselnosti sveta. Papež družine in zakona je bil po besedah prof. Grygiela tudi globoko povezan s Kristusovim križem, saj se po njegovem prepričanju prav pod križem začenja nova evangelizacija.
