VIDEO: Podoba Slovenije v medijih: Novinarji v službi javnosti ali lastnikov?

Slovenija | 09.05.2014, 21:30 Tanja Dominko

Tretja okrogla miza, ki jo je Radio Ognjišče na temo medijev pripravil v Šentjerneju na Dolenjskem, je skušala predvsem odgovoriti na vprašanje: kaj zanima javnost in kako to vpliva na medije. O tem so razmišljali štirje gostje: nekdanji dopisnik Dela iz Rima Tone Hočevar, odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije Barbara Štrukelj, nekdanja urednica Dolenjskega lista in sedanja urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž ter duhovnik Andrej Marko Poznič, ki v medijih večkrat sodeluje kot publicist.

Hočevar je uvodoma opozoril, da medijsko politiko v Sloveniji krojijo lastniki. „Lastniki določajo, kako poročati, ne toliko o zunanji politiki, a ko gre za domačo politiko, oni prišepnejo, kaj je prav. Ni pomembno, kateri medij je in katere barve. Taka je realnost. Vsak piše to, kar hoče lastnik. Četudi se nam zdi, da se je nek novinar spremenil, se ni, le novega lastnika ima.“

Barbara Štrukelj je uvodoma opozorila, da tudi iz ust tujih naročnikov njihovega servisa STA sliši začudenje, da Slovenija ne zmore nekega konsenza in moči, da bi naredila razvojni preboj. „Mediji lahko prispevajo odgovor, zakaj tega ne zmore, lahko pa sliko zameglijo. To je ena od pomembnih komponent delovanja medijev.“

Jožica Dorniž, ki je do pred kratkim kot urednica vodila Dolenjski list, pa je poudarila, da je lokalni časopis bistveno težje pripravljati kot nek večji časopis. „Vedno so bili lokalni mediji manj vredni od večjih, vendar pa je zdaj, z razvojem interneta, lokalna novica postala zelo pomembna. Splošnih novic je polno, lokalnih pa ne.“ Prepričana je, da so časopisi še vedno vrh informacijske piramide. „Danes se dela velika škoda slovenskim medijem z raznimi racionalizacijami, z zmanjševanjem števila zaposlenih, zniževanjem plač, vse manj je preverjenih, kakovostnih informacij.“

Poznič pa je opozoril na pomanjkljivost slovenskega medijskega prostora, ki da je „eno samo veliko nesorazmerje“. „To nesorazmerje mene strahotno boli. Če ti stalno ponavljajo eno in isto, ti sperejo možgane. Mi smo celo tako daleč, da tega niti več ne čutimo. A ko prideš iz tujine z drugačnim DNK v glavi, to čutiš. Slovenci, ki pridejo iz tujine, dostikrat zgroženo ugotavljajo, kaj delamo.“

O čem ljudje danes radi berejo?

Hočevar je poudaril, da je problem ta, da Slovenci premalo beremo. „Časnike berejo vse manj, bolj odmeva televizija, pa tudi ta ne, ampak se ljudje, zlasti mladi, informirajo na spletu. Tam se najde vse, kar je pomembno in tudi tisto, kar ni.“

Barbara Štrukelj opaža, da se v zadnjem času to, kaj ljudje radi berejo, izredno spreminja. „Izredno se prodajajo teme, ki jih včasih nek resen novinar sploh ne bi pokril. Novinarstvo kot pojem je dobilo neke nove obrise, ki morda s staro šolo, vključno z znanjem, ki ga je moral novinar imeti, nima zveze. To mene kot urednico najbolj skrbi. Morajo veljati neki profesionalni standardi.“

Poznič se sprašuje, zakaj prihaja do enakih novic. „Ko se sprehodim po svetovnih medijih, vidim isto novičko, isti vir, iste prispevke. Vsi prepisujejo, zato se jaz vprašam, kaj se je resnično zgodilo v Afganistanu. In ne vem, saj vsi izhajajo iz istega vira. … Novica je tako kot zoom, vzamem daljnogled in tisto majhno stvar približam. Vendar tisti, ki me obvešča, izbira, jaz ne izbiram.“

Dorniževa je iskreno priznala, da so vsi mediji pod nekakšnim pritiskom. „Medija brez pritiska ni. Tisti, ki bi to rekel, bi lagal.“ Hkrati je dejala, da je vedno apelirala na ljudi, naj bodo kritični. „Ne verjemite vsem! ... Pri nas v Sloveniji sebe zelo visoko cenimo, ampak po spremljanju medijev smo podobni Italiji, ki malo bere časopise, veliko gleda televizijo, a le zabavni del, poleg tega vse bolj bere tabloide.“ Zato se moramo po njenem kot „družba vprašati, kaj to pomeni, ne gre zato, ali bo nek medij preživel, ampak, kako bomo mi živeli.“

Mediji imajo veliko moč na naše mišljenje, so se strinjali gostje. Pojavih novih medijev oziroma državljanskega novinarstva pa je lahko priložnost ali pa tudi past, v katero bi se ujeli tisti, ki bi radi pocenili medijski prostor.

„To je lahko lepa stvar, vsak lahko nekaj napiše, je pa to tudi prostor za najeto novinarstvo, za tako in drugačno interesno novinarstvo. Zato strokovnjaki opozarjajo, da se ob obilju informacij lahko zgodi pomanjkanje novic,“ je menila Dorniževa in dodala, da mora predvsem vsak novinar delati s srcem in za javnost. „“Zavzemati se moramo za resnico. Brez nje ne bi smelo biti novinarstva. In tudi ne življenja,“ pa je bil odločen Poznič.

Okrogle mize, ki jo je vodila novinarka Petra Gorše, se je v župnijski dvorani v Šentjerneju udeležilo približno 50 ljudi.