Nesoglasja med kristjani so največja ovira za evangelizacijo
Cerkev po svetu | 25.03.2014, 09:15
"Nesoglasja med kristjani so največja ovira za evangelizacijo," je dejal papež Frančišek v govoru, ki ga je v ponedeljek med avdienco izročil škofom iz Gvineje, ki so na obisku ad limina apostolorum. Posebej je sicer spomnil na težke pogoje revščine, v katerih živi prebivalstvo te severozahodne afriške države. V tem svetu, ki je ranjen zaradi mnogih etničnih, političnih in religioznih sporov, morajo biti cerkvene skupnosti pristno spravljene.
Le če bodo ostali "združeni v ljubezni", bodo kristjani lahko pričevali o "resnici evangelija", je zatrdil papež Frančišek. Edinost presega spore. Nesoglasja pa pospešujejo širjenje skupin, ki izkoriščajo revščino in poštenost ljudi, da jim ponudijo lahke, a varljive rešitve problemov.
Kljub tem pogosto težkim pogojem, v katerih se oznanja vesela novica v Gvineji, se le tam po papeževih besedah vseeno izvršuje "veliko delo evangelizacije". Pri tem škofje niso sami, z njimi je celoten narod. Po škofijah te afriške države je mogoče opaziti "žive stvarnosti". To so mnogi verni laiki, ki delujejo na področju pastorale; zlasti kateheti, ki "v krščanskih skupnostih opravljajo nenadomestljivo delo evangelizacije in animacije", tudi preko ustreznih vzgojnih centrov. Papež Frančišek je ob tem opozoril, da mora biti vse bivanje usklajeno z evangelijem, katerega se oznanja.
V nadaljevanju je spomnil še na družine, mlade in pa posvečene osebe. Družine, kot je dejal, je potrebno podpreti. Krščanski zgled jim mora biti "ponujen brez dvoumnosti". Še vedno sta namreč razširjena poligamija in zakon med pripadnikoma neenakih veroizpovedi. Mlade bi bilo treba povabiti k pričevanju o veri preko večjega zavzemanja v družbi. Povsod in vedno bi morali biti "obrtniki miru in sprave" ter se boriti proti skrajni revščini v državi. S tem namenom je kljub težavam nujno "poglobiti odnose" z lokalnimi muslimanskimi skupnostmi, se naučiti medsebojno sprejemati različne načine življenja, mišljenja in izražanja.
Kar zadeva redovnike in redovnice, kot je nadalje zatrdil papež Frančišek, pa so ti v Gvineji z molitvijo in delovanjem vedno poleg ljudi. Zlasti v razmerah velike revščine nudijo zdravstveno, vzgojno in šolsko pomoč. Število duhovnikov je sicer majhno, zato je papež škofom priporočil, da bi bili "očetje in prijatelji" ter bi si prizadevali za vzbujanje "obilnih in trdnih duhovniških poklicev". Duhovniki, je še dodal, morajo živeti v skladu s tistim, kar oznanjajo, saj je "v igri" verodostojnost cerkvenega pričevanja. Poklicanost mora biti živeta "v veselju", spoštovati je treba "zahteve cerkvenega celibata", zavračati "posvetnost in karierizem". Duhovništvo namreč ni "sredstvo za družbeni vzpon". Tako je papež sklenil in čisto na koncu še izrazil odobravanje nad novim semeniščem, ki je poimenovano po Benediktu XVI.
