Papež Frančišek: Če želimo bili zveličani, moramo izbrati pot ponižnost

Svet | 25.03.2014, 09:09

Ponedeljkovo homilijo papeža Frančiška med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte bi lahko povzeli s trditvijo: ne bo nas zveličala naša gotovost, če izpolnjujemo zapovedi, ampak ponižnost, ko vemo, da nas mora Bog vedno ozdravljati.

Papež Frančišek je izhajal iz besed v evangeljskem odlomku: "Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju." Te besede je Jezus namenil prebivalcem Nazareta, svojim rojakom. Med njimi ni mogel narediti nobenega čudeža, ker niso imeli vere. Pri tem je Jezus spomnil na dva svetopisemska dogodka. Prvi je čudež ozdravitve gobavega Sirca Naamàna v času preroka Elizeja; drugi pa je srečanje preroka Elije z vdovo iz Sarepte na Sidónskem, ki je bila rešena hude lakote. Gobavci in vdove, je pojasnil papež Frančišek, so bili v tistem času odrinjeni na rob. Pa vendar sta bila ta dva, ko sta sprejela preroka, rešena. Prebivalci Nazareta pa Jezusa nasprotno niso sprejeli, ker so bili tako zelo gotovi v svojo vero, v svoje izpolnjevanje zapovedi, da niso čutili potrebe po zveličanju.

"To je drama izpolnjevanja zapovedi brez vere: 'Jaz se bom zveličal sam, ker grem vsako soboto v sinagogo, se poskušam pokoravati zapovedim, zato naj le-ta ne hodi in mi govori, da sta bila tista gobavec in vdova boljša od mene!'" Papež je še enkrat spomnil, da sta bila ta dva odrinjena. A Jezus nam govori: "Glej, če nisi potisnjen na rob, če se ne počutiš na obrobju, ne boš zveličan." Po papeževih besedah je ponižnost, pot ponižnosti "počutiti se tako odrinjeni, da potrebujemo Gospodovo zveličanje. Le On rešuje, ne naše izpolnjevanje zapovedi."

To prebivalcem Nazareta ni bilo všeč, zato so se razjezili in hoteli Jezusa ubiti. Ista jeza se je na začetku polotila tudi Naamàna. Zdelo se mu je namreč smešno in ponižujoče, ko ga je Elizej povabil, naj se sedemkrat okopa v reki Jordan in bo tako ozdravljen gobavosti. Gospod je od njega zahteval gesto ponižnosti, da bi ubogal kot otrok, naredil nekaj smešnega. Zato je sprva ogorčeno odšel. Nato so ga služabniki prepričali, da se je vrnil in naredil, kar mu je prerok poprej naročil. To dejanje ponižnosti ga je ozdravilo, je zatrdil papež. To pa je tudi današnje sporočilo za ta postni čas: če želimo bili zveličani, moramo izbrati pot ponižnosti.

"Marija v svoji himni ne reče, da je zadovoljna, ker se je Bog ozrl na njeno devištvo, njeno dobroto in njeno milino, mnoge kreposti, ki jih je imela. Ne. Pač pa, ker se je Bog ozrl na ponižnost svoje dekle, na njeno majhnost." To je tisto, kar gleda Gospod, je nadaljeval papež Frančišek. "In moramo se naučiti te modrosti odrinjenosti na rob, da bi nas Gospod tako našel. Ne bo nas našel sredi naših gotovosti, ne. Tja Gospod ne pride. Našel nas bo v odrinjenosti, v naših grehih, v naših napakah, v naših potrebah, da bi bili duhovno ozdravljeni, da bi bili zveličani. Tam nas bo Gospod našel."

To pa je pot ponižnosti. Krščanska ponižnost ne pomeni reči: "Jaz ne služim ničemur." V tem se lahko skriva nadutost. Krščanska ponižnost pomeni povedati resnico: "Sem grešnik." To je naša resnica. Obstaja pa še ena resnica, je zatem sklenil papež Frančišek. Ta je, da nas Bog rešuje. A rešuje nas tam, kjer smo odrinjeni, ter ne v naši gotovosti. "Prosimo za milost, da bi imeli to modrost, kako biti potisnjeni na rob, milost ponižnosti, da bi prejeli Gospodovo zveličanje."

Vir: Radio Vatikan