God sv. Jožefa in začetek tedna družine
Slovenija | 19.03.2014, 09:05 Marjana Debevec
Obhajamo god sv. Jožefa, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika. Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku. Še posebej slovesno je danes po vseh cerkvah, ki so posvečene današnjemu godovnjaku. Pri sv. Jožefu nad Celjem danes poteka romarski shod. V Cerkvi na Slovenskem pa z današnjim praznikom sv. Jožefa začenjamo tudi Teden družine.
Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida (prim. Mt 1,16; Lk 1,27). Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« (Lk 2,24) ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več, prim. 3 Mz 12,8). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je on preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let (prim. Lk 2,41–52). Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo), nimajo realne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom zadovoljiti ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja.
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.
Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob predpostavki, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.
Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989), v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. Na ta dan se v Sloveniji tradicionalno začenja teden družine.
PODELITEV ODLIČJA SV. JOŽEFA V NOVEM MESTU
Ob prazniku sv. Jožefa, glavnega zavetnika Škofije Novo mesto, škofija vsako leto podeli svoje najvišje priznanje Odličje sv. Jožefa osebam, ki se posebej odlikujejo po krščanskem življenju in svojem prispevku za bližnjega in skupnost.
Letošnje odličje bo prejela Marija - Mimica Rade, upokojena medicinska sestra, doma iz župnije Stari trg ob Kolpi, ki je s svojo izjemno ljubeznivostjo in sočutjem do pacientov ter zdravstvenih delavcev v življenju izpričala krščansko ljubezen do bližnjega. Kot izredna delivka obhajila je kljub prepovedim v komunističnem režimu dolga leta prinašala sv. obhajilo pacientom v novomeški bolnišnici in gojencem doma starejših.
Somaševanje bo ob 18. uri v novomeški stolnici vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz. Odličje pa bo podelil novomeški škof Andrej Glavan.
