Lepota bo odrešila svet

| 09.02.2014, 12:02

Diplomirani etnolog in profesor sociologije Silvester Gaberšček se je rodil v delavski družini leta 1952 v Tolminu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Kot dijak se je udejstvoval v kulturnem življenju, v atletiki in planinstvu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz etnologije in sociologije, potem pa leto dni specializiral kulturno antropologijo pri prof. dr. Carlu Tulio Altanu na Fakulteti za politične vede Cezare Alfieri v Firencah.

Do zaposlitve na Agrotehniki je sodeloval pri projektu demografske ogroženosti hribovskih naselij na Urbanističnem inštitutu Slovenije. Od leta 1988 do 1992 je bil zaposlen kot konservator etnolog na Zavodu za naravno in kulturno dediščino v Kranju, v tem času se je posvečal vprašanju Muzejev na prostem – skansenom. Od julija 1992 je zaposlen na Ministrstvu za kulturo, najprej kot svetovalec ministra, nato kot svetovalec Vlade RS, v treh mandatih je bil državni sekretar. Je član različnih strokovnih komisiji, Vladnih in mednarodnih delovnih teles (Kulturne poti pri Svetu Evrope, član mednarodne delovne skupine pri Alpski konvenciji, član strokovne skupine za vračanje v II. vojni odtujenih umetnin pri UNESCU). Posveča se proučevanju kultur v vzhodnih Alpah, je član Furlansko - Slovenskih strokovnih delovnih skupin; je pa tudi poznavalec problematike v Italiji, Avstriji in na Madžarskem živečih Slovencev in je izvedenec za sakralno kulturno dediščino. Doma in v tujini je objavil sto in več strokovnih in poljudnih sestavkov s področja varovanja dediščine in slovenske kulture.

Gaberšček meni, da moramo biti za dialog pripravljeni, vzgojeni, prav tako pa se moramo znati vsak dan učiti. Dialog je namreč mogoč, ko je pogovor med dvema na ravni, ko poskušamo drugačnega od nas razumeti in ga ceniti.

Ne zamudite zanimivega sogovornika, ki je posebej za to oddajo priskrbel posnetek kantate p. Hugolina Sattnerja: Soči. Posnetek je nastal ob stoletnici rojstva duhovnika in pesnika Simona Gregorčiča v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.