Kardinal Turkson: Katoliški politik je zastopnik evangelija v svetu
Svet
Raziskovanje, družbena zavzetost, izobrazba: to so trije cilji, za katere se morajo potegovati katoliške univerze. In sicer z namenom, da bi formirale politike, sposobne evangelizirati svet. To je poudarek iz predavanja kardinala Petra Turksona, ki ga je podal med nedavno narodno konferenco Združenja katoliških univerz na Filipinih. Konferenca v filipinskem mestu Davao, ki se je sklenila danes, je bila namenjena 50-letnici okrožnice papeža Janeza XXIII. Pacem in terris (Mir na zemlji). Ta je izšla leta 1963.
Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je svoje predavanje posvetil temi: Formacija katoličanov, ki delujejo v politiki – poslanstvo katoliških univerz. Raziskovanje na univerzah, je dejal, bi moralo biti posvečeno iskanju rešitev za probleme, ki ogrožajo sobivanje in človekovo blaginjo. Pri tem temeljno načelo ostaja »iskanje resnice«. Le zahvaljujoč tej je mogoče razbirati in interpretirati resničnost na način, da se potrebe po družbeni pravičnosti razločijo v konkretnih kontekstih. Kar zadeva družbeno zavzetost je kardinal Turkson pojasnil, da predstavlja obvezno odgovornost univerz, ki jo imajo le-te do družbe, katere del so. Univerze, ki so v prvi vrsti kraji dialoga, s svojimi raznolikimi stališči in zanimanji lahko prispevajo k iskanju skupnega dobrega. Igrajo tudi temeljno vlogo v gojenju odnosov in človekovega dostojanstva, saj nudijo prostor za premišljevanje. In s tega vidika lahko formirajo »dobre katoličane, ki bodo postali odlični politiki«. Kar zadeva tretji cilj katoliških univerz, izobrazbo, pa je kardinal Turkson poudaril, da morajo nove generacije naučiti razmišljati na kritičen način. Dopuščati morajo prostor za "intelektualno domišljijo, ki gre preko logike trga". Imajo pa tudi nalogo, da osebam pomagajo presegati ločevanje med vero in življenjem, torej dejavnikom, ki na žalost zaznamuje današnji čas. In navsezadnje morajo katoliške univerze usklajevati duhovne vrednote z znanstvenimi, tehničnimi in strokovnimi elementi tako, da oblikujejo "kompetentne" osebe, "navdušene politike, ki so pripravljeni in pogumni, ki v polnosti živijo svojo poklicanost v službi skupnega dobrega".
V svojem predavanju je predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir zatem zatrdil, da biti katoliški politik pomeni biti "zastopnik evangelija v svetu in kot kvas evangelizirati družbeni sistem". Nato je spomnil na okrožnico Mir na zemlji, ki politično sobivanje opisuje kot sad dostojanstva in človeških odnosov. Z vidika skupnega dobrega je zdrav politični sistem namreč v službi družbenega življenja človeka in si prizadeva, da bi bilo to življenje zaznamovano z odnosi dejavne ljubezni in pravičnosti. V pozitivnem smislu razumevanja politike le-ta vključuje "širjenje civilizacije ljubezni". To pa pomeni, kot je sklenil kardinal Turkson, soudeležbo "pri poslanstvu Cerkve v družbi, skupaj z vsemi izzivi".
Vir: Radio Vatikan
