Slavi Košir
Miha Močnik
Petra Stopar

Jaklič o ustavi, izobraževanju pravnikov in davku na nepremičnine

24.01.2014, 21:00

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili predavatelja na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike, ddr. Klemena Jakliča. Z njim se bomo v letošnjih četrtih petkih ustavljali pri ustavi in z njo povezanimi tako zakoni kot primeri. V prvi oddaji je spregovoril tudi o davku na nepremičnine. Opozoril je na nejasnost v zakonu, ki zaradi nerešenih lastninskih deležev lahko povzroči to, da bo nekdo plačal davek od premoženja nekoga drugega. "Ne morete zaradi tega, ker država v nekaterih primerih še ni uredila deležev, sedaj kaznovati državljana, da ta plača davek od nečesa, kar sploh ni njegovo premoženje."

Uvodoma je ddr. Jaklič na vprašanje, iz česa izhaja ustava, dejal, da ta izhaja iz različnih teorij pravičnosti. "Bistvena za ustavo je teorija pravičnosti in tega se zunaj še kako dobro zavedajo. Na primer na Harvardu imamo prav poseben predmet, ki se imenuje pravičnost in je eden najbolj slavnih predmetov," je povedal in dodal, da takšnega predmeta na pravni fakulteti v Sloveniji ne najdemo, kar je ocenil kot slabost. Nadalje je opozoril, da je ustava vpeta v življenje vsakega posameznika, posebej pa jo morajo poznati tisti, ki pišejo zakone. "Vsi zakoni morajo biti vezani na ustavo, v kolikor so v nasprotju z njo, jih v našem primeru ustavno sodišče razglasi za neustavne."

O razlikah med ustavo nekdanje SFRJ in ustavo Republike Slovenije pa je ddr. Jaklič povedal: "Razlike so seveda v konceptu pravičnosti, ki je podstat obeh ustav. Namreč, svobodna demokratična družba, ki spoštuje človekove pravice, je podstat moderne slovenske ustave, neka druga podstat iz teorije pravičnosti pa je bila podstat ustave SFRJ. Delovno ljudstvo je bilo vir ustave, ni bilo vir vse ljudstvo, ampak samo delovno ljudstvo. Šlo je za radikalno uravnilovko, ideja pravičnosti v skladu z marksizmom." Opozoril je, da smo z osamosvojitvijo res dobili novo ustavo, vendar menjati zgolj besedila ni dovolj. "Ena stvar je zamenjati besedilo ustave, odločiti se za nek nov pristop k obravnavanju ljudi in javnih zadev v državi, drug pa je to izpeljati v praksi. Na številnih področjih lahko vidimo, da tukaj prihaja do problemov. Te svobode in človekovih pravic ni mogoče uresničiti v praksi, če nimamo izpolnjenih nekih predpogojev," je dejal ddr. Jaklič in pri tem omenil pluralnost na področju medijev, zagotavljanje enakosti na področju volilne pravice in delovanja demokratičnega procesa, razgradnji monopolov na področju izobraževanja. Da bi se naštetim problemom izognili, je po besedah sogovornika nujno potrebno najprej izobraziti vse, ki odločajo v družbi. "Eden od predpogojev, zaradi katerega je demokracija sploh mogoča, je izobraževanje na področju ustavnosti, ustavnega prava in teorij pravičnosti. To gre z roko v roki. Pri nas primanjkuje enega in drugega."

Trdi, da bi lahko v Sloveniji rešili več zadev in tudi zmanjšali sodne zaostanke, če bi imeli več študija na področju primerjalno ustavne sodne prakse. "Pri nas na žalost na pravni fakulteti ni tovrstnega poučevanja ustavnih doktrin ustavno sodne prakse in to ima hude posledice za delovanje pravne države. Če dam konkreten primer, naše sodstvo, naši sodniki, ker ni tovrstnega izobraževanja že na pravnih fakultetah, niso bili izobraževani v ustavno sodnem diskurzu, zato še vedno sodijo po črki zakona, a je lahko ta zakon, po katerem odločajo, neustaven."

V zadnjem delu oddaje smo s predavateljem ddr. Klemenom Jakličem spregovorili še o skoraj šestih pobudah za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine. "Mislim, da je razlog, zaradi katerega imamo toliko pobud na ustavno sodišče, ta, da je zakon dejansko pisan nepazljivo. Zakonodajalec mora izredno paziti in uporabljati ustavni diskurz, torej argumente iz ustavnega prava."

"Primer sumljivega zakonodajnega sredstva je že tisti člen v zakonu, ki pravi, da v kolikor na neki parceli velja solastnina in niso vpisani idealni deleži več solastnikov, da se za potrebe tega zakona šteje, da so ti deleži enaki," je opozoril. Težava lahko nastavne v tem, da bo nekdo plačal davek od premoženja nekoga drugega. "Ne morete zaradi tega, ker država v nekaterih primerih še ni uredila deležev, sedaj kaznovati državljana, da ta plača davek od nečesa, kar sploh ni njegovo premoženje." Prav tako se mu zdi sporno, da na izračun vrednosti nepremičnine ni mogoča pritožba, ki bi zadržala izterjavo davka. "To se pravi, vi ste lahko ob hišo, ob vse svoje premoženje, čeprav niste krivi, ker je nekdo drug napačno ocenil vašo nepremičnino, in to je država. To se pravi, da gre za popolnoma prekomerno zakonodajno sredstvo za zagotovitev cilja, ki ga ta zakon zasleduje."

Vabljeni k poslušanju oddaje.

Kdo je ddr. Klemen Jaklič

Ddr. Klemen Jaklič je predavatelj na Univerzi Harvard, ZDA. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1999 je najprej magistriral iz ustavnega prava na Univerzi Harvard, nato doktoriral iz evropske integracije in evropskega prava na Univerzi Oxford, ter naposled na Univerzi Harvard doktoriral še drugič, tokrat s področja ustavne teorije in vprašanja demokracije Evrope. Na Harvardu poučuje od leta 2008 na področjih evropske integracije in evropskega prava, človekovih pravic, teorije pravičnosti, etike, ter ustavnega prava in ustavne teorije. Je dobitnik več univerzitetnih priznanj za odličnost v poučevanju, njegovo trenutno raziskovalno delo pa se osredotoča na vprašanje evropske ustavnosti in nadaljnjega razvoja ideje demokracije v kontekstu globalne pravičnosti. Je avtor znanstvene monografije Constitutional Pluralism in the EU (Oxford University Press, izšla 9 januarja 2014), za svojo drugo znanstveno monografijo (Democracy's Third Coming: Europe as a Route to Humanity’s Third Historic Stage of Democracy, v izdajanju) pa je prejel Mancini Prize, nagrado harvardske univerze za "najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli".

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...

Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor) Lastnoročno podpisano pismo papeža Frančiška (photo: nadškofija Maribor)

Otroci v Malečniku pisali papežu. On pa njim nazaj.

Papež Frančišek je otrokom v Malečniku poslal osebno pismo, ki ga je tudi sam podpisal. Po besedah župnijskega upravitelja župnije Sebastijana Valentana gre za znamenje posebne papeževe ...