Papež: Tišina prikrije skrivnost našega odnosa z Gospodom
Svet
Le tišina lahko varuje skrivnost poti, ki jo človek prehodi z Bogom. Tako je med jutranjo mašo v kapeli Doma svete Marte v petek, 20. decembra zatrdil papež Frančišek. Izpostavil je tudi prošnjo, da bi nam Gospod dal „milost, da bi tišino ljubili“. Hranjena mora biti namreč daleč stran od vseh reklam.
V zgodovini odrešenja Bog za „kraje“ svojega razodevanja človeku ni izbral hrupa ali očitnosti, temveč senco in tišino. Papež Frančišek se je med homilijo naslonil na evangeljski odlomek o oznanjenju. Posebej se je zaustavil ob besedah, ko angel reče Mariji, da jo bo „moč Najvišjega obsenčila“: „Gospod je vedno skrbel za skrivnost in jo je prikril. Za skrivnost ni delal reklame.“ Skrivnost, ki si dela reklamo, je nadaljeval papež, ni krščanska, ni Božja skrivnost. Lahko je le lažna skrivnost. Mariji se zato zgodi, da je skrivnost njenega deviškega materinstva prikrita in to celo življenje. „Ta Božja senca v naših življenjih nam pomaga odkriti lastno skrivnost: našo skrivnost srečanja z Gospodom, našo skrivnost poti življenja z Gospodom.“
Vsakdo izmed nas ve, kako skrivnostno Gospod deluje v srcu in duši. Papež si je ob tem zastavil vprašanje, kakšen je oblak, moč, kakšno je ravnanje Svetega Duha, ki prikrije našo skrivnost: „Ta oblak v nas, v našem življenju se imenuje tišina: tišina je oblak, ki prikrije skrivnost našega odnosa z Gospodom, naše svetosti in naših grehov. Te skrivnosti ne moremo razložiti. Toda kadar v našem življenju ni tišine, se skrivnost izgubi, odide.“ Skrivnost je zato potrebno varovati s tišino, je poudaril papež Frančišek. Tišina je oblak, tista moč Boga, moč Svetega Duha.
Popolna ikona tišine je bila Jezusova Mati. Vse od oznanjenja pa do Kalvarije. Papež je spomnil, koliko je bilo trenutkov, ko je molčala, in kolikokrat ni rekla tistega, kar je občutila, da bi obvarovala skrivnost odnosa s svojim Sinom. Vse do najbolj surove tišine pod njegovim križem. Evangelij nam ne pove, če je takrat izrekla kakšno besedo ali ne: „Bila je molčeča, a znotraj svojega srca je Gospodu govorila veliko stvari!“ On ji je rekel, kot beremo prav v današnjem evangeljskem odlomku, da bo njen Sin velik, da mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, da bo vladal vekomaj. A v tistem trenutku ga je gledala na križu. Marija je bila „človeška“, je poudaril papež. Morda je v tistem trenutku želela reči tudi, da je bila vse laž, da je bila prevarana. „Toda ona je s tišino prikrila skrivnost, ki je ni razumela, in s to tišino je dopustila, da bi ta skrivnost lahko rastla in cvetela v upanju.“
Tišina je tisto, kar varuje skrivnost. Kajti skrivnost našega odnosa z Bogom, naše poti, našega zveličanja ne sme biti reklamirana. Tako je ponovil papež Frančišek in sklenil z molitvijo, da bi nam Gospod vsem dal „milost, da bi ljubili tišino, da bi jo iskali in da bi imeli srce, katerega varuje oblak tišine“.
