VIDEO: Naše veselje je Kristus!

| 15.12.2013, 18:01

Tretjo adventno nedeljo zaradi bližnjega praznika Jezusovega prihoda, imenujemo tudi „nedelja veselja“. Zato se je danes na Trgu sv. Petra v Vatikanu zbrala zelo velika množica ljudi, zlasti otrok. Ti so - v skladu z dolgoletno navado - na srečanje s svetim očetom k blagoslovu prinesli svojo jaslično figurico Deteta Jezusa. Pri tem jih ni oviralo niti deževno in hladno vreme. Nasprotno! Ko je papež Frančišek otroke pohvalil za njihov pogum in se jim nato prisrčno priporočil v molitev ob jaslicah, je navdušenje otrok z vso močjo privrelo iz njihovih src, da je ves Trg vzvaloval v veselju.

Tretja adventna nedelja, ki jo zaradi neposredne bližine Božiča imenujemo tudi nedelja veselja, nas po svoji vsebini spodbuja k pogumnemu nadaljevanju duhovnega popotovanja. O tem je pred molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovom spregovoril papež Frančišek. Spomnil je, da se krščansko sporočilo imenuje „evangelij“, kar v prevodu pomeni „dobra novica“, oznanilo veselja za vse ljudi; in da Cerkev ni pribežališče žalostnih, temveč je dom veselja!

Sveti oče je hkrati opozoril, da evangeljsko veselje ni kakršno koli. Temelji namreč na zavesti, da nas Bog sprejema in ljubi in da nas njegov prihod krepi, naredi trdnejše in nas opogumlja. Kadar je naše življenje podobno puščavi, ker v nas ni žive vode Božje Besede in Božjega Duha ljubezni, nam to ne sme vzeti poguma. Četudi so naše zablode še tako velike, ne smemo ob svojih težavah in slabostih postati brezvoljni in omahljivi. Nasprotno! Bog želi, da okrepimo svoje roke, da utrdimo klecava kolena, da se ne bojimo, saj nam Bog vedno izkazuje svoje usmiljenje. On nam daje moč za nadaljevanje poti, saj nas ima zelo rad. Nihče ne sme misliti, da je zanj prepozno. Vsakdo lahko zaupa in z Božjo pomočjo premaga žalost, je zagotovil sveti oče. To globoko veselje, ki izvira iz Boga, ostaja v nas tudi sredi preizkušenj in trpljenja, saj je zasidrano v globini osebe, ki Bogu zaupa in se nanj zanese.

Papež Frančišek je zagotovil, da ima krščansko veselje skupaj z upanjem, svoj temelj v Božji zvestobi in v gotovosti, da se na Boga lahko zanesemo, saj vedno drži dano besedo. Zato je že prerok Izaija spodbujal k zaupanju, saj Božje odrešenje ne bo odlašalo s svojim prihodom. Nato je dejal:

„Tisti, ki so na svoji poti srečali Jezusa, v svojem srcu doživljajo vedrino in veselje, ki jim ga nič in nihče ne bo mogel vzeti. Naše veselje je Kristus, njegova zvesta in neskončna ljubezen. Zato: ko kristjan postane žalosten, je to znamenje, da se je oddaljil od Jezusa. Tega človeka ne smemo pustiti samega! Zanj moramo moliti in mu dati občutiti toplino skupnosti.“

Ob koncu opoldanskega nagovora je sveti oče povabil, naj Marijini priprošnji zaupamo željo, da bi evangeljsko veselje živeli v družini, na delu, v župniji in v vseh okoljih, kjer se nahajamo.