VIDEO: Papež Frančišek o tem, da ubogi ne morejo čakati

Svet | 22.12.2013, 13:49 Marjana Debevec

Ob papežu Frančišku se je tudi danes zbrala velika množica romarjev, ki so želeli prisluhniti njegovi besedi, z njim moliti angelovo čaščenje in prejeti blagoslov. Posebno papeževo pozornost je medtem pritegnil velik transparent, ki ga je neka skupina prinesla Trg sv. Petra in je na njem prebral napis: Ubogi ne morejo čakati!.

Svoje strinjanje z napisom je po molitvi in blagoslovu prepričljivo komentiral. Spomnil je na novorojenega Odrešenika, ki se je ubog rodil v hlevu, ker ni imel hiše, nato je sveta družina morala bežati v Egipt. Ob vrnitvi se je končno lahko nastanila doma v Nazaretu. Zato je povabil, naj vsak po svojih močeh prispeva, da bo vsaka družina imela svoje bivališče, ki ji bo omogočalo in pomagalo tvoriti resnični dom.

Sveti oče je posebno pozornost namenil liku svetega Jožefa, kakor ga je opisal evangelist Matej in smo o njem slišali pri sveti maši. Jožefa opisuje v notranji stiski ob ugotovitvi, da Marija njegova nevesta, s katero še nista bila poročena, pričakuje otroka in ni vedel, kdo naj bi bil otrokov oče. Vendar se njegova ljubezen do Marije ne omaje. Ker je bil pravičen človek in je ni hotel javno osramotiti, se je v iskanju Božje volje sklenil skrivaj umakniti oz. jo odsloviti (prim. Mt 1,19).

Ta kratek stavek govori o Jožefovem velikem notranjem trpljenju. In vendar tudi v takšni okoliščini hoče Jožef izpolnjevati Božjo voljo. Papež Frančišek nas vabi, naj se v ta dogodek poglabljamo, da bomo zaslutili, kako veliko preizkušnjo je Jožef doživljal pred Jezusovim rojstvom. Primerjal jo je Abrahamovi pripravljenosti, da se odpove svojemu ljubljenemu sinu Izaku. Vendar je tudi v Jožefovem primeru Bog posegel. V njem je našel vero in mu odprl novo pot ljubezni in sreče z besedami: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha«(Mt 1,20).

Ta evangeljski odlomek nam prikazuje veličino Jožefove duše. Pred seboj je imel dober življenjski projekt, a Bog zanj pripravil drugačnega, namenil mu je večje poslanstvo. Jožef je bil človek, ki je vedno poslušal Božji glas in bil v globini občutljiv za skrivnost Božje volje. Bil je mož, pozoren na sporočila, ki jih je zaznaval v globini svojega srca ali prejemal od zgoraj.

„Ni trdovratno vztrajal pri svojem, ni dovolil, da bi mu zamera zastrupljala srce, temveč je bil pripravljen dati se na razpolago tej osupljivi novosti. S tem je osebno postal še svobodnejši in večji. S sprejetjem Božjega načrta Jožef najde v polnosti samega sebe, onkraj sebe samega“. Papež Frančišek je prepričan, da ima tudi nam kaj povedati ta Jožefova svoboda, zaradi katere se je zmožen odreči svojim načrtom in je popolna na razpolago za izpolnjevanje Božje volje.

Ob koncu je sveti oče povabil, naj bomo v pripravi na Božič zazrti v Marijo in Jožefa, zvestega in pravičnega človeka, ki je Bogu raje veroval, kot pa da bi se ustavljal ob dvomih in človeškem ponosu.