Gospod nas je ustvaril iz ljubezni in z ljubeznijo spremlja naše življenje
| 11.10.2013, 06:06
Ljudje smo večni iskalci ljubezni, prevečkrat pa pozabljamo, da že imamo v izobilju na razpolago največjo in najbolj popolno ljubezen od vseh. Gospodova ljubezen ne postavlja pogojev, je preprosto tu in je je dovolj za vse. Ta ljubezen je kot resnična luč, ki nikoli ne ugasne.
Ta beseda postavlja pod vprašaj mojo ljubezen. Ali se dovolj trudi biti podobna Božji ljubezni? Ali zmore preseči vse, kar jo ovira v njeni rasti? Zmore biti potrpežljiva, neustrašna, je brez obsojanja, brez preračunljivih pričakovanj, da bi bila vrnjena vsaj v enaki meri? Priznam, da večkrat pozabim na vzgled Njegove ljubezni, da se pozabim zavedati s kakšno ljubeznijo me vsak dan obdarja in spremlja moja dejanja. Želim ponižno, nesebično deliti ljubezen in prinašati resnično luč v vsakdan ljudi, ki jih srečujem. Želim razviti takšno ljubezen, ki bi bila zgled.
Da je moč Božje ljubezni brezmejna, zato je neustrašna, zato je lahko potrpežljiva in lahko vse premore. Taka ljubezen se približa vsakemu in je je dovolj za vsakogar izmed nas. Ni je strah, da ne bi bila vrnjena ali da bi bila celo zavrnjena, saj kot voda ali kot luč najde pot tudi skozi najbolj drobne in temne špranje v srca ljudi. Ta ljubezen ne išče posameznika zato, da bi od njega pričakovala še večjo povrnjeno ljubezen, pač pa je trden vzgled za rast naše nesebične ljubezni, ki bi se brez vsakršnih zadržkov dobrotljivo podeljevala naprej vsem ljudem okrog nas. Sporoča nam, naj se ne bojimo. Naj nas ne bo strah, da bo kdo ranil naša čustva, da bo kdo nezadovoljen z našim jazom in našo ljubeznijo. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, dal nam je na razpolago točno take lastnosti, kot jih bomo v svojem življenju potrebovali, dal nam je talente, da bi jih brez strahu razvili in nadgradili. »Oboroženi« z vsem tem in pod plaščem Njegove neskončne ljubezni lahko brez strahu stopamo do ljudi, sejemo Njegovo ljubezen, prižigamo resnično luč, kjer je ugasnila. V ljubezni ne sme biti takih omejitev, ki bi ohromili njeno dobroto in rast.
Ta beseda nagovarja, da se prave ljubezni ne smemo bati. Prav nasprotno, prepustiti se moremo Njenemu vodstvu. Vsak dan moramo začutiti Njegovo ljubezen, ki nas osvobaja vseh strahov, vseh dvomov in nas razbremeni vseh bremen. Gospod nas je ustvaril iz ljubezni in z ljubeznijo spremlja naše življenje, ga oblikuje in nam pomaga rasti. Sporoča nam, da nikoli nismo sami in naj se ne bojimo, ker nam je Njegova ljubezen vedno na razpolago. S strahom se omejujemo: ne upamo se približati zanimivemu tujcu; da ne bi bili zasramovani, ne zmoremo popolnoma razgrniti svojega srca; v želji po tem, da bi bili ljubljeni, se preveč prilagajamo in smo večkrat pripravljeni storiti vse za človeško ljubezen, ob tem pa pozabljamo na Ljubezen, ki nas ne obsoja, nas krepi in spodbuja, da iščemo vrelce lastne čiste ljubezni brez vsakršnih zadržkov in omejitev. Ta beseda vabi, da se brezskrbno prepustimo Njegovi ljubezni, kajti le tako jo lahko nesebično podeljujemo množicam, ki so željne ljubezni, pa Ga ne najdejo ali ne prepoznajo.
Vsak dan iščem in se veselim znamenj resnične luči, ki že sveti. Zahvaljujem se za skrbno pripravljen načrt mojega življenja. Zaradi Gospodove ljubezni je moj korak bolj brezskrben, voljan in neustrašen. Svojo usodo prepuščam Največji ljubezni.
Čutim, da zmorem več, da lahko premagam ovire in se dotaknem prestrašenih src. Neustrašna ljubezen mi je v izziv, da bi ji bila čim bolj podobna. Verujem, da sem na svetu z razlogom, da črpam iz Njegove ljubezni in jo prinašam tja, kjer ni upanja, vere, veselja. Obdana z Gospodovo ljubeznijo premorem vse.
Mojca Obran je mlada zdravnica.
Več o Tednu za življenje...
