Sveta maša je čas, da Jezusu predaš vse svoje skrbi
Rečemo lahko, da nas ljubezen osvobaja vseh strahov. Spoznanje, da nas Bog neizmerno ljubi in na kakšen način nam izkazuje svojo ljubezen, je nekaj najlepšega, kar se je meni zgodilo. Tako je tudi pri strahu, kjer je prisoten, ga je potrebno premagati in z Božjo pomočjo je lažje. Na področju, kjer ga premagamo, se naseli ljubezen, ki nas razveseljuje in nam v srca naseli mir.
Do takšnega spoznanja sem prišla preprosto tako, da sem stopila korak naprej k nečemu, kjer je prisoten strah. Večkrat sem podvomila in se ustrašila, hkrati tudi odnehala, le nekajkrat sem vztrajala in se počutila umirjeno. Nekaj časa nazaj sem se seznanila tudi s knjižico Premagajmo strah in ko sem prebrala, sem se precej zamislila. Spoznala sem, da za stvarmi, ki sem jih s težavo počela, je bil samo strah, ki sem ga morala preboleti. Sedaj večkrat prosim Boga, da mi pomaga pri premagovanju strahov. Kar nekaj sem jih tudi premagala in sem neizmerno hvaležna Bogu.
Od nekdaj sem tudi prav poseben mir doživela pri sveti maši, kajti nedelja brez nje je bil čisto navaden dan v tednu, sedaj se pa tudi med tednom kakšen dan vzamem na sveto mašo. Sveta maša je čas, da Jezusu predaš vse svoje skrbi, strahove in se mu zahvališ. Med samo sveto mašo se lahko telesno povežeš z Jezusom med obhajilom in On ti daje moč za naprej.
Dodala pa bi še to. Od malega smo doma pekli hostije za našo župnijo. Lahko povem, da sem večkrat tako zjutraj ob nedeljah jedla doma te obrezke, kasneje pa iz popolnoma iste mase prejela sveto obhajilo, Gospoda v hostiji, ki je bila popolnoma drugačna, nova, zares je bil prisoten sam Gospod. To razliko sem jaz osebno opazila že v svoji zgodnji mladosti in še zmeraj mi je to nekaj nerazumljivega, a hkrati tudi zelo velikega pomena.
Z veseljem sem se rada udeleževala taizejskih srečanj, duhovnih vaj, v času srednje šole tudi mladinskih srečanj, kjer sem se duhovno krepčala.
V mojem življenju je Gospod naredil toliko lepega, čeprav se tega v težkih trenutkih nisem zavedala. Velikokrat sem slišala, da vsak človek dobi en križ s težavami, ki ga zmore nositi, kadar pa je prisoten v življenju Bog, je ta križ precej lahek. Ob vsem mi kaže pot po kateri naj hodim, da je živeti lažje. Znova in znova mi daje upanje, da je vredno hoditi po njegovi poti in se z njim srečevati pri sv. maši.
Moj odgovor njemu je DA, ker čutim, da je On moja edina rešitev in tolažba. Verjamem, da je mojo prihodnost že oblikoval zelo lepo, da bom živela v veselju.
Božica Glavica, je absolventa konstrukcije in modeliranja oblačil.
Več o Tednu za življenje...
