Iz Essna v Prekmurje

| 31.10.2013, 16:06 Matjaž Merljak

Kar nekaj družin, ki so bile del slovenskih župnij in skupnosti v Nemčiji, se je za vedno vrnilo v domovino, nekateri se na ta korak še pripravljajo. Rudolf Zdovc je napisal članek ob odhodu zakoncev Gjerek iz Essna v domovino. Ivan Gjerek je bil v Nemčiji polnih 50 let.

Ivan Gjerek se je rodil leta 1940 v Gornji Bistrici v občini Črenšovci v Prekmurju. V Nemčijo je prišel aprila leta 1963 - torej pred 50-imi leti - in se je zaposlil na gradbišču pri firmi Wendelin, pozneje pa pri Hochtief. Delal je skupaj še z nekaterimi Slovenci. Pri tem, da je prišel sem in pri zaposlitvi mu je pomagal njegov stric in to je bil takratni tukajšnji župnik gospod Ivan Ivko. Ta mu je rekel, da za razno pomoč ne pričakuje kakšnega denarnega plačila. Prosi pa, da ob prostih sobotah opere njegovega VW hrošča, ko bo umazan, ne da bi ga za to prosil. Ivan je v šali rekel: »Glej ga glej, zdaj bom pa ob sobotah delal nadure - udarniško!«

Leta 1964 je šel na dopust v domovino in je doma spoznal mlado dekle Marijo, s katero se je poročil. Marija je po poroki ostala še doma, potem je pa Ivan prišel po njo in jo odpeljal v Nemčijo. Leta 1967 se jima je rodila prva hči Jana, štiri leta pozneje pa še druga Suzana. Potem sta obe hčeri stari dve in štiri leta odpeljala k staršem v Prekmurje in sta se sama vrnila nazaj v Nemčijo. Hčerki sta bili zelo žalostni in sta pogrešali starše, zato se je mamica Marija vrnila k njima v Prekmurje in tam ostala vse do leta 1990. Nato se je zopet vrnila k možu Ivanu, se redno zaposlila in v Nemčiji delala do upokojitve.

Ivan je šel predčasno v pokoj leta 2000, saj je imel že prej težave s srcem in je dobil zaklopke. Pozneje pa ga je zadela še kap tako, da ga je Marija ves čas oskrbovala, kar je postalo njena nova služba, ki je seveda bila zelo naporna.

V letih 2012-2013 sta se po zelo veliki želji Ivana, ki je bil privezan na posteljo in seveda tudi Marije, odločila, da se vrneta v njuno preljubo Prekmurje.

Oba sta bila v Nemčiji zelo gostoljubna, dobrodelna in priljubljena. Mnogi smo bili deležni njune bogate gostoljubne postrežbe, saj je Marija odlična gospodinja. Seveda, saj take so Prekmurke. Tudi slovenski duhovnik je bil dobrodošel pri njuni mizi, zlasti ob večjih praznikih, da ni bil sam pri mizi, kakor sicer ob navadnih dnevih.

V petek, 19. julija 2013 sta prišli hčeri z možema in dvema od šestih vnukov s tovornjakom in so izpraznili stanovanje. Kar precej pohištva so odpeljali v domovino, kjer se bosta v prijetnem domačem okolju spominjala na leta življenja v Nemčiji.

Ivanu in Mariji želimo še veliko lepih let v tako zaželeni Sloveniji.

Temu zapisu Rudolfa Zdovca je slovenski duhovnik Lojze Rajk dodal: Ivan je bil hvaležen, da sem ga obiskoval zlasti za veliko noč in mu prinesel sveto obhajilo. Nato smo skupaj doživeli gostoljubno praznično kosilo. Vsa leta sta bila naročnika Naše luči. Ko bom spet kaj v Prekmurju, se bom gotovo oglasil pri vama, draga Marija, dragi Ivan. Vse dobro Vama želim, pa tudi vsa naša župnijska skupnost v Essnu!