Župnijska cerkev na Ponikvi
Vlada potrdila zakon o davku na nepremičnine
Slovenija
Vlada je potrdila zakon o davku na nepremičnine. V predlog, ki bo sedaj poslan v državni zbor, je vnesla nekatere izjeme, med njimi nižjo obdavčitev za prejemnike socialne pomoči in možnost davčnega kredita. Iz obdavčitve je izvzela zgolj sakralne objekte, kulturne spomenike in neplodna zemljišča. Vlada pa ni bila enotna pri potrditvi nepremičninskega zakona, oziroma eden od DeSUS-ovih ministrov, se je glasovanja vzdržal. Predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki ga ni bilo na seji vlade je iz Rusije za časnik Večer sporočil, da je vlada zakon o nepremičninskem davku potrdila brez njegove stranke in da v DeSUS tega zakona ne podpirajo. Oster do Erjavčeve napovedi o ne potrditvi nepremičninskega zakona je bil pred sejo vlade minister za kmetijstvo Dejan Židan. Dejal je, da tisti, ki ne podpira davka, ne podpira proračuna. Je pa besede Erjavca popoldne omilil minister Tomaž Gantar. Dejal je, da se mora stranka upokojencev o podpori predlogu zakona o davku na nepremičnine še odločiti a ocenjuje, da bo DeSUS zakon v državnem zboru le podprl.
Šole, vrtci, univerze, bolnišnice, kulturni domovi, stanovanja, hiše, hlevi, njive, gozdovi, pašniki, župnijski prostori, poslovni in proizvodni prostori, ... vse to je vlada z današnjim dnem obdavčila. S predlogom želi po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja prinesti v celoti pobrati od 390-395 milijonov evrov, polovica tega denarja gre občinam.
Predlog uvaja določene korektive za socialno najšibkejše oz. osebe, ki so upravičene do večje površine stanovanj, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Tako bodo 50-odstotnega znižanja davka na stanovanjske nepremičnine, v katerih živijo, deležni prejemniki denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka, za 30 odstotkov nižjega davka na stanovanjsko nepremičnino pa bodo deležni invalidi, ki uporabljajo invalidski voziček.
Predlog zakona omogoča t.i. davčni kredit, ki se bo uporabil na zahtevo zavezanca, predvideval pa bo, da se davčni dolg na nepremičnino vpiše v zemljiški knjigi in se ga poravna po zamenjavi lastnika nepremičnine.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, gasilske domove in sakralne objekte, ki so namenjeni izključno bogoslužju, ter neplodna zemljišča, varovane gozdove in gozdne rezervate.
Čufer kot argument za izvzetje sakralnih objektov navaja, da bi bili sicer edina država v Evropi, ki bi te objekte obdavčevala. Za kulturne spomenike pa so izračunali, da bi bil davčni izplen relativno majhen, saj bi zanje pobrali le 72.600 evrov, je ponazorila Vraničarjeva.
Davčna osnova za stanovanjske nepremičnine bo v letu 2014 znašala 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti, to enoletno obdobje pa je namenjeno ureditvi evidence v registru nepremičnin, je dejala Vraničarjeva. Višje bodo obdavčena nerezidenčna stanovanja.
Glede možnosti pritožbe je Vraničarjeva dejala, da predlog omogoča polni pritožbeni postopek. Ker je davčna osnova vrednost na podlagi množičnega vrednotenja, se pa ne more upoštevati individualnega vrednotenja. Če se bo s pritožbo izkazalo, da so bili vhodni parametri pri določenem vrednotenju uporabljeni napačno, bo davčna uprava pozvala geodetsko upravo, naj opravi novo vrednotenje.
Zakon je po Čuferjevih besedah tudi pomemben sistemski zakon, ki bo koristil tudi v prihodnje. Glavna prednost zakona je, da sistemsko ureja področje obdavčenja nepremičnin in vse subjekte postavlja v enakopraven položaj.
Vlada je po ministrovem mnenju na dobri poti, da izpelje sprejem zakona. "Predlog je sprejet, vlak gre naprej in prepričan sem, da bodo ostale koalicijske stranke ujele ta vlak," je dejal Čufer. Verjame, da bo zakon sprejet, ker da so ostale možnosti za zagotovitev dodatnih virov ali zmanjšanje odhodkov bistveno težje dosegljive.
