Irena Ule
Svetovni dan kmetic
Ne razumem te logike, da tisti, ki manj dela, naredi manj škode, kot tisti, ki dela. Tega ne razumem in ne bom nikoli razumela, pravi kmetica Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, v pogovoru ob današnjem Svetovnem dnevu kmetic in posebej opozarja na vlogo žene in matere, ki v teh burnih časih družino na družinskih kmetijah drži skupaj.
Irena Ule opozarja, da je vloga žena na kmetijah zelo pomembna. Zaradi boljše strojne opremljenosti kmetij danes stopa v ospredje vloga, da žena drži družino skupaj. Da vliva pogum vsem članom družine, kajti situacija ni rožnata, ne na kmetijah, ne kje drugje. "Veliko rabimo moralne podpore, rabimo nekoga, ki kljub težkim časom pelje niti skupaj naprej."
V Sloveniji je malo žena, ki so nosilke kmetij. Velikokrat se zgodi, da v kriznih trenutkih, ko delo na kmetiji ne prinese dovolj finančnih sredstev, prav kmečke žene dajo prednost drugim družinskim članom, tudi v pogledu zavarovanja. V zadnjih mesecih na tem področju predvsem grozi uvedba davka na nepremičnine, ki bo kmetije zelo finančno obremenil. "Žal bo ta davek zelo poslabšal stanje na podeželju, že zdaj določene kmetije in posledično tudi kmetice, si ne morejo več privoščiti, utrgati od tistega kar imajo, da bi se malo sprostile, kakšen dan odšle tudi od doma, dejansko zmanjkuje tega denarja, kmetije se zapirajo, vsak po svoje poskuša prebroditi to krizo, ampak jaz se bojim, da bo nekje resnično zmanjkalo in se ne bo več mogoče postaviti na noge," pravi Irena Ule.
"Mislim, da bi bilo zelo potrebno, da poskrbimo za samooskrbo. To pa pomeni tudi to, da kmetije ne porinemo v težave, da tistega človeka, ki proizvaja ne molzemo na vsakem koraku, kajti na tak način bodo še ti ljudje, ki delajo, ki se trudijo, zgubili vljo. Mislim da je dejansko treba poskrbeti zato, da bo podeželje zdravo, da bodo vsi ljudje v Sloveniji zdravi, da bodo lahko ustvarjali. Ker če ne bomo ustvarjali, ne bo kje jemati. Jaz ne razumem te logike, da tisti, ki manj dela, naredi manj škode, kot tisti, ki dela. Tega jaz ne razumem in ne bom nikoli razumela," pravi kmetica Irena Ule, predsednica Zveze.
Kaj pravi statistika?
Slovenske kmečke ženske so bile v letu 2012 v povprečju stare 51 let. Starost kmetic se po statističnih raziskavah bistveno ne niža, izobrazbena sestava pa se je v zadnjih desetih letih močno izboljšala, saj jih ima 44 % dokončano srednjo šolo, narašča pa tudi število tistih z vijo in visoko stopnjo izobrazbe. Pred desetimi leti, torej leta 2002, so bile kmečke ženske v povprečju samo leto starejše, največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo jih je takrat imelo 68 %, srednješolsko izobrazbo 28 %, terciarno izobrazbo pa 4 %, navaja Statistični urad.
Med 33.000 ženskami, ki so v letu 2012 delale v kmetijskih dejavnostih, je bilo 60 % takih, ki so imele status pomagajočega družinskega člana. To pomeni, da za svoje delo niso prejemale plačila, ampak so s svojim delom prispevale k blaginji kmečkega gospodinjstva. Običajno so te ženske (poleg gospodinjskih del, ki v te ure niso vštete) pri kmečkih delih na kmetiji na teden opravile okoli 39 ur dela na kmetiji, še navaja Statistični urad.
Na kmetiji je sicer zelo težko ločevati med delom, ki sodi v gospodinjstvo in delom za namen kmetije, saj se obe področji neprestano prepletata. Statistični urad pa navaja, da je v letu 2012 5.000 žensk poleg osnovnega dela opravljalo še dodatno delo v kmetijski dejavnosti. Pri skoraj vseh je šlo za delo na domači kmetiji; za to delo pa so v povprečju porabile še 19 ur tedensko. Osnovno delo v službi so običajno opravljale 36 ur tedensko, kar je nekoliko manj, kot v povprečju delajo vse delovne aktivne ženske, vendar če seštejemo ure, opravljene pri osnovnem in dodatnem delu, lahko ugotovimo, da so bile zelo delavne, saj so skupno delale 55 ur tedensko. Pri tem je potrebno upoštevati, da 92 % teh žensk dela včasih ali običajno tudi ob sobotah, 83 % tudi ob nedeljah, 71 % pa jih včasih ali običajno dela zvečer, pravijo statistični podatki.
Plačilo kmetic?
Statistični urad navaja, da so kmečke ženske v primerjavi z vsemi prebivalkami Slovenije, ki prejemajo plače, slabše plačane. Po podatkih o odmerjeni dohodnini, so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, v letu 2012 zaslužile 1.060 EUR bruto na mesec, povprečna mesečna bruto plača vseh zaposlenih žensk v Sloveniji pa je v letu 2012 znašala 1.400 EUR. Sicer pa večina kmečkih žensk, še opozarjajo na Statističnem uradu, za svoje delo ne dobiva plačila, ker delajo na domačih kmetijah kot pomagajoči družinski člani.
