Domovi za starejše

| 19.09.2013, 12:36

V Sloveniji se je v zadnjih letih situacija v domovih za starejše precej spremenila. Število domov se je povečalo, število oskrbovancev je v nekaj letih močno naraslo in, če je včasih veljalo, da je treba na vstop v dom čakati tudi po nekaj let, je danes situacija precej drugačna: v domovih so namreč ta hip proste postelje; izjema je Gorenjska, kjer ponudba še ne dosega povpraševanja.

Življenje v domovih za starejše sicer ni edina možnost za starostnike, ko ti ne morejo več v polnosti skrbeti zase. Možno se je poslužiti tudi pomoči na domu, domove starejših koristiti kot centre dnevnega varstva, živeti v oskrbovanih stanovanjih ali se poslužiti začasnega sprejema v domovih za starejše. Tako velja raziskati vse možnosti, ki so na voljo in se poslužiti tiste, ki je za našo situacijo najbolj optimalna – v vseh pogledih.

Koliko ima nekdo dohodkov ne more biti razlog, da nekdo ne bi imel domske oskrbe, če tako oskrbo potrebuje, je poudaril naš sogovornik Boris Koprivnikar, direktor upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Seveda vsak posameznik prispeva, kolikor lahko, po zakonu so dolžni prispevati tudi svojci. Če dohodki ne dosegajo višine oskrbnine, se posameznik lahko obrne na Center za socialno delo, ki izda odločbo, na podlagi katere občina prispeva razliko do polne oskrbnine. Lastništvo nepremičnine ni pogoj za prejemanje te pomoči, je pa res, da občina uveljavlja povrnitev stroškov.

Del oddaje smo posvetili tudi vprašanju zagotavljanju duhovne oskrbe v domovih za starejše, pri čemer so s svojimi izkušnjami sodelovali tudi poslušalci. Boris Koprivnikar tako pravi, da je zagotavljanje duhovne oskrbe ena od pravic, ki jo imajo oskrbovanci. Kako se ta vrši, se razlikuje od doma do doma. Prav v vseh slovenskih domovih za starejše pa je duhovna oskrba zagotovljena, sam obseg in vsebina pa je odvisna od pobud stanovalcev, sodelovanja z lokalno župnijo pa tudi od naklonjenosti samega vodstva.

V oddaji Modrost v očeh tudi o tem, kdaj je pravzprav tisti pravi trenutek za vstop v dom. Običajno je to takrat, ko zdravstveno stanje ne omogoča več, da bi živeli v domačem okolju. Ker je poslabšanje zdravja velik stres, je prehod v institucionalno oskrbo še toliko težji korak, ki pa se ga da ublažiti na več načinov: lahko že prej prihajamo na obisk v dom, koristimo storitve, ki jih nudi dom, se udeležimo katere od prireditev ali dejavnosti, ki jih dom organizira. Pri tem je potrebno vedeti, da ni nobenih omejitev, glede izbire doma, lahko se tudi kadarkoli preselimo, če to želimo.

Informacije o morebitnih čakalnih dobah, cenah oskrbnin in vsem ostalem o domovih za starejše lahko pridobite tudi prek Mreže Matija (080 10 10).

Naš sogovornik je izpostavil tudi problem velikega pomanjkanja osebja v domovih za starejše, kar posledično prinese pomanjkanje časa za delo z uporabniki, za kar je rešitev tudi tesno sodelovanju doma z mnogimi posamezniki in organizacijami iz okolja.

Ob koncu oddaje pa tudi o medgeneracijskem sodelovanju v domovih za starejše, ki je v zadnjem času dobilo krila in se lepo razvija.

Oddajo so s svojimi vprašanji, pobudami in pričevanji obogatili tudi naši poslušalci in poslušalke, zato lepo in prijazno povabljeni k poslušanju posnetku oddaje.