Miroslav Bulešić razglašen za blaženega
| 28.09.2013, 13:09 Marjana Debevec
V Puli na Hrvaškem je bil za blaženega razglašen duhovnik in mučenec Miroslav Bulešić. Obred beatifikacije je vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato. Z njim so somaševali številni hrvaški duhovniki in 30 škofov. Cerkev na Slovenskem so zastopali koprski škof Jurij Bizjak, novomeški škof Andrej Glavan, celjski škof Stanislav Lipovšek in upokojeni koprski škof Metod Pirih. Slovesnosti se je udeležilo 17 tisoč ljudi, veliko več pa jih je beatifikacijo bl. Miroslava Blešića spremljalo preko radia in televizije.
V nagovoru po evangeliju je kardinal Angelo Amato orisal Bulešićev lik in poudaril, da je današnja beatifikacija praznik miru nad vojno, bratstva nad razdeljenostjo, odpuščanja nad sovraštvom ter Božje ljubezni nad človeškim zlom. „Naš blaženi je imel vse ljudi za prijatelje, nihče ni bil zanj sovražnik. Pričeval je za ljubezen: nihče namreč nima večje ljubezni kot je ta, da da svoje življenje za prijatelje.“ Blaženi Bulešič je bil pristen junak vere v času, ko je bilo ubitih več kot 400 duhovnikov. Kardinal Amato je ob tem spomnil tudi na pogumnega pričevalca kardinala Alojzija Stepincain na na mučenca Alojzija Grozdeta. Spregovoril je o komunističnem preganjanju in nenehnem zasramovanju verujočih. Miroslav Bulešić je sam doživljal nestrpnost zaradi vere. Zasramovali so otroke, ki so hodili k verouku. Zato so mu mnogi svetovali, naj pobegne v Italijo. On pa je odgovarjal „da je postal duhovnik za narod in da mora ostati med svojim ljudstvom. Ko so mu grozili, je govoril: če me bodo ubili, me bodo ubili za vero in za Boga.“ Ker se je zavedal, da je v življenjski nevarnosti, je don Miroslav večkrat ponavljal: „Gospod, povsem ti darujem moje življenje za moje ovce. S tvojo milostjo in če me ti narediš za vrednega, se ne bojim mučeništva, ampak hrepenim po njem.“ Bulešić je vedno pomagal vsem, ki so bili v potrebi, reševal ljudi iz zapora in otroke učil verouk. Moje maščevanje je odpuščanje, je nekoč dejal.
Drug vidik njegovega življenja, ki ga je izpostavil kardinal Amato, je bila njegova zvestoba papežu. Takole je govoril: „Kot je Cerkev mati vseh narodov, tako je papež, naslednik sv. Petra, oče vseh krščenih vseh jezikov in narodnosti.“ Novi blaženi nas zato spodbuja, da ostanemo zvesti Jezusu in njegovemu evangeliju, je še poudaril kardinal Angelo Amato.
Kratek življenjepis bl. Miroslava Bulešića
Miroslav Bulešić se je rodil 13. maja leta 1920 v škofiji Poreč-Pula. Z enajstimi leti je vstopil v medškofijsko semenišče v Kopru. Nadaljnjo formacijo je prejel v Gorici in zatem v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. 11. aprila 1943 je bil posvečen v duhovnika. Nekaj let je opravljal duhovniško poslanstvo po župnijah. Februarja 1947 je odšel v semenišče v Pazin, kjer je prevzel vlogo vicerektorja in profesorja. 24. avgusta leta 1947 je spremljal msgr. Jakoba Ukmarja, ki je šel kot škofovski delegat birmovat v župnijo Lanišće. Tam ju je napadla od komunistov nahujskana množica. Jakob Ukmar je bil resno ranjen, Miroslav Bulešić pa je pod njihovimi udarci umrl. Ko je bil že ves okrvavljen in iznakažen je večkrat ponovil prošnjo: »Jezus, sprejmi mojo dušo.« Na koncu so ga potolkli na tla in mu v vrat zasadili nož.
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo med preganjanjem Cerkve na Hrvaškem ubitih kar 434 duhovnikov, medtem ko jih je 24 umrlo zaradi mučenja in pomanjkanja ter nečloveških pogojev v zaporih. Ubitih je bilo tudi 73 teologov in semeniščnikov, 22 laičnih bratov iz različnih verskih kongregacij in 30 redovnic.
