Otrok
Naš gost - Misijonarska družina iz Italije
| 24.08.2013, 18:00
Italijanska družina Silvia, Ernesto in devetmesečna Francesca, ki so vključeni v misijonarsko združenje ITALIA SOLIDALE, ki jo je zasnoval duhovnik ANGELO BENOLLI, so bili v gosteh v Sloveniji od sredine avgusta. Obisk so sklenili prav danes. K nam so prišli na povabilo gospe Barbare, ki prihaja iz Slovenije, živi pa v Italiji, kjer jih je tudi spoznala. Omenjeno združenje, konkretno družina, ki smo jo gostili tudi v oddaji Naš gost, je Barbari spremenila življenje in ji pomagala iz primeža stisk in življenjskega prepada.
»Najraje jo prezremo – Resnico. Sicer bi postali to, česar nas je strah: popolnoma ŽIVI.«
S temi besedami je pred mesecema na naš Radio poslala lepo pismo sestra omenjene gospe Barbare, Nataša Rupena, ki je ob tesnejšem stiku z družino iz Italije in zelo nagovorjena tudi zaradi preobrazbe na bolje svoje sestre, uvidela, da gre pri njihovem misijonarskem delu za nekaj več, kar danes potrebuje veliko ljudi. K sodelovanju je povabila nekatere župnije in tako se je družina pri nas med drugim predstavila v župnijah Ankaran in Moravče. Srečanja so začeli s sv. mašo in po njej s pogovorom. Številni prisotni so potočili tudi kakšno solzo ob spoznanju, koliko nas je, ki hodimo po nepravi poti in morda nezavedajoč bolj rušimo kot gradimo odnose med nami.
Italija, dežela velike duhovne stiske, pravita Silvia in Ernesto
Področje misionarjenja prostovoljcev iz združenja ni omejeno le na Afriko, Indijo ali Južno Ameriko, pomagajo, kjer najdejo podobno misleče, s katerimi se povežejo in širijo dobro. Misijonarijo med verujočimi ali neverujočimi, med revnimi in tudi med tistimi, ki so najbolj ubogi. Njihovo pomoč vse bolj potrebujejo tudi ljudje v Italiji, kjer se soočajo z veliko duhovno stisko. Povabljeni k poslušanju pogovora za sobotno oddajo „Naš gost“ in slišali boste, kako se v združenje lahko vključimo tudi mi ali pa ob njihovih spoznanjih vsaj skušamo zaživeti bolj iskreno in Bogu bolj predano življenje, kot smo ga živeli do sedaj.
Italija Solidale
Združenje je ustanovil italijanski duhovnik Angelo Benolli, ki je pri misjonarjenju opazoval ljudi, ki so prihajali po pomoč… in so jemali in jemali in jemali… in nič se ni spremenilo. Ker pa je po izobrazbi tudi psiholog in terapevt, je v svoji občutljivosti in strokovnem znanju ugotovil, da otroci ne umirajo zaradi revščine, pač pa najpogosteje zaradi drugačnega pomanjkanja: staršev, ki so preobremenjeni z revščino, kulturo, odnosi … in se niso uspeli razviti v polnosti. Iz tega izhaja osebna opustošenost, ki pohabi odnose med zakoncema in do otrok. Otroci, osamljeni (fizično, duševno in duhovno) nadaljujejo zgodbo o revščini in umiranju. V ta namen je začel s posvojitvami revnih otrok, ki pa je le prvi korak k reševanju posameznikov, odnosov in družin. Lakota ni le telesen temveč tudi in predvsem duševen in duhoven problem. V krajih misionarjev, se v skupine povezuje po 5 družin posvojencev. Tako starši stopajo na pot osebnega razvoja, spoznavanja človekovega dostojanstva in rastejo na vseh nivojih, spodbujajo jih k samostojnosti in ekonomski neodvisnosti tako, da bi lahko v prihodnje postali sami posvojitelji drugim otrokom in obudili še več Življenja. Svoje delo so poimenovali VITA E MISSIONE (Življenje in poslanstvo) in dejansko govorijo o tem, da rešujejo življenja – življenja v polnosti!!! Rešujejo namreč cele družine vseh možnih ujetosti.
V kolikor bi v zvezi s povedanim želeli več informacij ali pa bi želeli pomagati pri posvojitvah otrok se lahko obrnete na Silvio (mail: brianzasolidale@italiasolidale.org, gsm. +393406494051), Natašo (natasa@rupena.si, 031 591 759) ali pa več informacij poiščete na uradni spletni strani organizacije wwwitaliasolidale.org.
Utrinek misijonarke iz južnega Sudana
„Opazujem, kako se tukaj otroci igrajo in spoznavam, kako malo je treba za srečo. Seveda tukaj ni vse popolno, saj otoci še naprej umirajo. Pogosto se rodijo iz nasilja in jih matere v podzavesti zavračajo. Zaradi take bolečine, ki povroča duhovno slepoto, otroka ne vidijo kot čudovita bitja, ampak le kot materijo brez vrednosti. Veliko jih ne preživi, saj je zlo neljubezni močnejše. Kljub temu je pri nas težko, zlo je zavedljivo, bolj skrito in zaradi tega večje! Tukaj šola ni ječa, življenje je v shajanju z Bogom, odnosi med deklicami in dečki so še vedno nekaj svetega, čistega, neonesnaženega z idoli in vražami. V globini so tukaj ljudje tako naravni in deklice se lahko osvobodijo trplenja in ujetosti, ko spoznajo iskrene in mile duše, ki prihajajo in prinašajo zaklad in resnice. Preprosto svetlobo in resnico. Naše poslanstvo, ki ga doživljam kot izmenjavo, je nekaj nabolj krasnega na svetu. Ker je to božje poslanstvo! Ljudje se spreobrnejo, ozdravijo bolezni, zacelijo se rane, odnosi se odprejo prečiščevanju. Vse, kar te lahko ohrani v lepoti je božanje matere in iskren objem očeta. Poslanstvo je preprosto, čeprav neskončno.“