Kako globoko še?

| 27.08.2013, 11:59

Strah je zelo učinkovito čustvo. Človeka, ki ga zajame, drži v oblasti in ta stori vse, da bi se rešil grožnje, ki mu preti. Pri tem se ponavadi ne ozira na to, kaj je prav in kaj ni, ne poskuša kljubovati, ampak podzavestno stremi za tem, da sebe in svoje bližnje reši pred grozečo nevarnostjo. Tudi za ceno trpljenja krivic in ponižanja.

Človeško življenje ima meje. V srednješolskih letih, v času ko se je prebujala Slovenska pomlad, sem bil opozorjen na izjemno velike osmrtnice, ki so se v časopisih bohotile, ko je v tistih letih umrl kakšen zaslužni revolucionar. Velikost osmrtnic v tem primeru ni imela nobene zveze s priljubljenostjo in zaslugami pokojnika, me je takrat podučil človek, ki ga je bila sama dobrota in ki je na lastni koži izkusil šikaniranja, zapor in s tem povezano izživljanje revolucionarjev. Velikost osmrtnic je bila takrat suho opozorilo vsem tistim, ki so bili po pokojnem zatirani, oškodovani, šikanirani, da se je človek sicer poslovil, da pa organizacija ostaja. In da je dobro molčati, sicer preti nevarnost.

Strah je učinkovito sredstvo. Totalitarizmi so do perfekcije obvladali njegovo uporabo in tudi pri nas še vedno umirajo ljudje, ki marsikaj vedo, ki bi marsikaj lahko pojasnili, ki bi lahko odstrli hudo boleče zgodbe in pomagali k ozdravitvi naroda, pa zaradi strahu vse te skrivnosti nesejo v grob. Zato, da ne bi šikaniranja trpeli njihovi otroci in vnuki.

"To da se ti nekdo posmehuje, to je najslabše, kar se ti lahko zgodi v življenju,"je na včerajšnji proslavi 100 letnice opozoril akademik Boris Pahor in jasno povedal, kako uničevalen pritisk na človeka pomeni grožnja uničenja in kako pogubno je, če ta občutja zapira v sebi in jih ne da iz sebe. In kako pogubno mora šele biti, če vsega tega najprej nisi smel dati iz sebe zaradi strahu za svoje življenje in kasneje zaradi dobrobiti svojih otrok in vnukov.

Tudi včerajšnje dogajanje v Luki Koper je ena taka velikanska osmrtnica, namenjena zastraševanju. Daje jasno vedeti, da še vedno obstajajo sile, ki jih ne more nič ustaviti, ki imajo v rokah vse vzvode moči in zanje ne veljajo nobena pravila. In če so mnogi bili prepričani, da bo tak način delovanja postal preteklost z našim vstopom v Evropsko unijo, morajo zdaj po skoraj desetih letih skrušeno ugotoviti, da se pravzaprav ni nič premaknilo. Strah še vedno ostaja učinkovito sredstvo za discipliniranje množic.

Je pa danes vendarle čas, da bi se vsi skupaj jasno zavedeli, da če se hočemo osvoboditi strahu, moramo razumeti, kaj se dogaja. In končno vendar reči Zlu ne. Bomo to zmogli? S postom in molitvijo, vabi Sveto pismo!