Molitveni nameni v septembru: Odkriti vrednost tišine ter moliti za preganjane kristjane
Slovenija
Da bi ljudje, ki se danes pogosto izgubljajo v hrupu, ponovno odkrili vrednost tišine ter prisluhnili glasu Boga in svojih bratov in sester. Tako se glasi splošni molitveni namen svetega očeta za mesec september.
V poslanici za 46. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, potekal je 20. maja letos, je Benedikt XVI. poudaril, da je tišina „bistven element komunikacije“, saj brez nje ne pride do vsebinsko bogatih besed. „V tišini bolje slišimo in spoznavamo sami sebe, razvijamo in poglabljamo misli, jasneje spoznamo, kaj bi radi povedali, oziroma kaj pričakujemo od drugega, in se odločamo, kako se bomo izrazili. Ko molčimo, omogočimo drugemu, da govori, da se izrazi, in tudi mi sami ne ostanemo brez primernega soočenja, navezani le na svoje besede ali svoje ideje. Tako se odpira prostor medsebojnega poslušanja, odpre se možnost za tesnejše medčloveške odnose. V tišini na primer lahko razumemo posebne elemente komunikacije med tistimi, ki se ljubijo: kretnje, mimiko in telo kot znamenja, ki razodevajo osebo. V tišini se oglašajo veselje, skrbi in trpljenje; ravno v njej pridejo posebej močno do izraza. Iz tišine se torej razvije še zahtevnejša komunikacija, ki zahteva občutljivost in sposobnost poslušanja, v katerih se pogosto razodeneta obseg in bistvo odnosa.“
Misijonski molitveni namen nas v septembru vabi k molitvi, da bi bili kristjani, ki v mnogih delih sveta trpijo preganjanje, s svojim pričevanjem preroki Kristusove ljubezni. „Žalostna je namreč ugotovitev, da v nekaterih delih sveta ni mogoče svobodno izpovedovati in izražati lastnega verskega prepričanja, ne da bi s tem ogrožali svoje življenje in osebno svobodo,“ kot zapiše Benedikt XVI. v Poslanici za svetovni dan miru 2011. „V drugih krajih sveta so bolj skrite in premetene oblike predsodkov in nasprotovanj vernikom in verskim simbolom. Kristjani so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi svoje vere. Mnogi vsak dan doživljajo napade in pogosto živijo v strahu zaradi iskanja resnice, vere v Jezusa Kristusa in srčne prošnje, da se spoštuje njihova verska svoboda. Omenjenih dogajanj ni mogoče sprejeti, saj predstavljajo napad na Boga in človekovo dostojanstvo, prav tako ogrožajo varnost in mir ter preprečujejo uresničenje pristnega in celovitega človeškega razvoja. V verski svobodi se dejansko kaže specifičnost človeške osebe, ki preko nje lahko usmerja osebno in družbeno življenje k Bogu, v čigar luči v polnosti prepoznavamo istovetnost, smisel in cilj osebe. Samovoljno zanikanje ali omejevanje te svobode vodi do omejenega pogleda na človeško osebo; zameglitev javne vloge vere pa rojeva krivično družbo, ki ni v harmoniji z naravo človeške osebe, to pa preprečuje uveljavitev pristnega in trajnega miru v vsej človeški družini.“
Slovenski molitveni namen je posvečen mladim: da bi mladi, ki končujejo šolanje, prišli do zaželenega poklica, službe in zaslužka. Spomnimo na besede papeža Frančiška, ki jih je namenil mladim med letošnjim svetovnim dnem mladih v Riu de Janeiru. „Dragi mladi, h Kristusovemu križu prinesimo naše veselje, naše trpljenje, naše neuspehe. Našli bomo odprto Srce, ki nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas prosi, da ponesemo to isto ljubezen v svoje življenje, da ljubimo svoje brate in sestre s to isto ljubeznijo. Jezus s svojim križem hodi po naši poti, da bi vzel nase naše strahove, naše probleme, naše trpljenje, tudi tiste največje. V Kristusovem križu je trpljenje, greh človeka, tudi naš greh; in on vse sprejema z odprtimi rokami, si naloži na svoja ramena naše križe in nam pravi: Pogum! Ne nosite jih sami! Jaz jih nosim z vami in jaz sem premagal smrt in sem prišel, da ti dam upanje, da ti dam življenje. Dragi mladi, zaupajmo Jezusu, popolnoma se mu izročimo, kajti on nikoli nikogar ne izda. Samo v Kristusu, mrtvem in vstalem, najdemo zveličanje in odrešenje. Z njim zlo, trpljenje in smrt nimajo zadnje besede, kajti on nam daje upanje in življenje: križ je iz orodja sovraštva, poraza in smrti spremenil v znamenje ljubezni, zmage, zmagoslavja in življenja. Ni ne majhnega ne velikega križa našega življenja, ki ga Gospod ne bi delil z nami.“
Vir: Radio Vatikan
