Petkov zabavni večer na Dolenjskem

| 13.07.2013, 14:19

Dolenjska, dežela gričev in prijaznih ljudi. Tako sva jo doživela Marjan in Mateja, ki sva se v Petkovem zabavnem večeru odpravila na pot. Najin cilj je bila Sevnica s čudovitim gradom, a preden sva prišla tja, naju je Renata Kuhar spoznala s Šentjanžem in prijaznimi ljudmi, ki dajejo dušo Dolenjski.

Najin potep ni bil prežet z zgodovino, ljudje so pisali svojo zgodbo in nama odstirali tančico za tančico. Renata živi s krajem, svojim zborom Kresnice, ljudmi, ki jo imajo radi. Vsaka roža, vsak grič in cerkvica na njem, vsak človek je zanjo biser. Skupaj smo se ustavili pri gospe Mimici, naši zvesti poslušalki in pričakala nas je s soncem – na obrazu in na mizi, saj je spekla odličen kruh in ga oblikovala v sonce. Tudi zavitku se nisva mogla upreti. Na Leskovcu sta nas pričakali Jožica in Tina, ki sta dokaz, kako lahko generacije živijo v sožitju in s krajem. Tudi tu je bila po pogovoru v cerkvici miza polna in pogači odlični. Gospa Joži je povedala, da za njihovo vas, ki je bila leta 2005 razglašena za najlepši gorski kraj, pravijo, da sicer nima gostilne, a nihče ne bo šel lačen iz kraja. To potrjujeva tudi midva.

Na kmetiji pri Majcnovih sva spoznala, kako iznajdljiv je slovenski človek, če je na pravi način povezan z zemljo. Ko se samo z živinorejo ni dalo več preživeti, so na kmetiji začeli izdelovati sir, skuto, sirotko z odličnim okusom po jagodah, ananasu ali kokosu in različne druge izdelke. Andrej, ki je svoje mesto gospodarja že predal svojemu sinu, pove, da danes kmetu ni lahko, a kljub temu je vredno vztrajati, tudi v hribovitih področjih.

Z Majcnove kmetije je eden najlepših pogledov na Šentjanž, ki očara s cerkvijo sv. Janez Krstnika, okrog nje pa je lep trg, ki je središče vsega kulturnega dogajanja. Tukajšnji župnik Janez Cevec je vesel svojih faranov in rad pove, da vedno komaj čaka, da se jeseni začne verouk. Razkaže nama cerkev in si vzame čas za naju, ki se potepava in radovedno spoznavava.

Renata je najina vodnica, saj pozna vse poti in ljudi v kraju in naokrog. Vesela sva, ker naju spozna tudi s cvičkovo princeso Vesno, ki nama odstre skrivnosti tega imenovanja, in oba spoznava, da tovrstna tekmovanja nimajo nikakršne zveze z lepotnimi. Tu je v ospredju znanje, lepota pa je seveda vedno in povsod dobrodošla, kar dokazuje tudi Vesna.

Vsaka prava vas ima ob cerkvici gostilno in Gostilna Repovž kar vabi, da se popotnik ustavi. A gostilna ni edina dejavnost, gospodar Jože z družino se ukvarja tudi z vinogradništvom in sadjarstvom. Poskusimo še čisto sveže pirine piškote, iz moke, ki jo pridelajo doma. Zavezani so oznaki bio, a čisto zares – zato je delo trdo, a ko je opravljeno z ljubeznijo, pravi Jože, je lepo. Edino to šteje in to lahko tudi občutimo.

Šentjanž smo zapustili in se proti Sevnici podali po ovinaksti poti, se ustavili na čudovitem posestvu, ki slovi po svojih rožah daleč naokrog in pri cerkvici, ki so jo zgradili na Kovačevem hribu. Na poti sva spoznala, kako radi imajo ljudje svoje cerkvice, gradijo in popravljajo jih z lastnimi rokami, denarjem, predvsem pa z iskreno hvaležnostjo. Tu se miselnosti mestnega človeka odpre novo obzorje.

Grad Sevnica je lep in očara na prvi pogled. Spogleduje se s krajem pod njim, z vso lepo okolico, ki jo gleda zviška, in z neštetimi legendami, ki tod še živijo. Za to skrbi tudi Rok Petančič, ki nas prijazno pričaka in popelje po gradu. Mene očara že samo dvorišče, ki je poleti krasen festivalski ambient, notranjost gradu pa izpolni pričakovanja, ki jih človek v tak kraj prinese. Naše druženje se konča v vinski kleti, kjer se predstavljajo vsi vinogradniki teh krajev.

Petkov zabavni večer je tokrat spoznaval slovenskega človeka, takšnega, o katerem so pisali naši pesniki in pisatelji – poštenega, pridnega, veselega, predanega ... Še smo taki, le namesto pred televizor se je treba odpraviti na podeželje, zato vam Mateja in Marjan priporočava, da obiščete Dolenjsko, pred tem pa prisluhnite oddaji. Hvala Renati, ki nama je pripravila nepozaben dan, in vsem sogovornikom, ki so pustili nepozabne vtise.