Papež Frančišek: Krščansko življenje graditi na Skali, da ne bi postali kristjani brez Kristusa
Cerkev po svetu
Papež Frančišek je med jutranjo mašo opozoril na „zamaskirane kristjane“ in nevarnost pred „biti kristjani brez Kristusa“.
Današnje svete maše v kapeli Doma sv. Marte so se udeležili zaposleni v vatikanskem zdravstvenem domu. Ob svetem očetu je somaševal brazilski kardinal Raimundo Damasceno Assis, nadškof v Aparecidi. Papež je pri pridigi izhajal iz današnjega Matejevega evangelija, ki govori o hiši, zgrajeni na pesku, in hiši zgrajeni na skali.
Togi in žalostni. Ali pa veseli, a brez predstave o tem, kaj je krščansko veselje, je dejal papež Frančišek. Gre za dve nasprotni si hiši, v katerima prebivata dve skupini vernikov. In oboji imajo veliko pomanjkljivost: gradijo na krščanstvu, ki je samo v besedah, in ne na skali Kristusove besede. „V zgodovini Cerkve sta bili dve vrsti kristjanov: kristjani besede – tisti, ki govorijo Gospod, Gospod, in kristjani delovanja. Vedno je obstajala skušnjava, da bi krščanstvo živeli zunaj skale, ki je Kristus,“ je povedal papež. Dodal je, da je edini, ki nam daje svobodo, da Bogu rečemo Oče, Kristus, skala. On je edini, ki nas podpira v težkih trenutkih. Kot pravi sam Jezus: pade dež, reke prestopijo bregove, zapiha veter, a če je tukaj skala, je tudi varnost; ko so le besede, te izpuhtijo, ničemur ne služijo. „Obstaja skušnjava teh kristjanov besed, krščanstva brez Jezusa, krščanstva brez Kristusa. To se je dogajalo in se dogaja tudi danes v Cerkvi: biti kristjani brez Kristusa,“ je poudaril papež.
Kot prvi tip 'kristjana besede' je navedel gnostika, ki namesto da bi ljubil skalo, ljubi lepe besede in torej živi tako, da plava na površini krščanskega življenja. Drugi tip se imenuje 'pelagian', ki ima zelo resen in poškrobljen način življenja. To so kristjani, ki gledajo v tla „Tudi danes obstaja ta skušnjava,“ je opozoril Frančišek. „Površinski kristjani, ki verujejo v Boga in Kristusa, a preveč razpršeno; ni Jezus Kristus tisti, ki daje temelj. To so moderni gnostiki. To je skušnjava gnosticizma. 'Likvidno' krščanstvo. Po drugi strani obstajajo takšni, ki verjamejo, da je krščansko življenje treba vzeti zelo resno, a na koncu pomešajo trdnost in neomajnost z rigidnostjo, togostjo. Ti mislijo, da kristjan mora vedno žalovati.“
Takšnih kristjanov je veliko, je nadaljeval Frančišek in dodal, da v resnici to niso kristjani, ampak le hlinijo, da so, so zamaskirani kristjani. Ne vedo, kdo je Gospod, kaj je skala, nimajo svobode kristjanov. Rečeno nekoliko poenostavljeno, nimajo veselja. „Prvi imajo določeno površinsko veselje. Drugi živijo v stalni pogrebni budnosti, a ne vedo, kaj je krščansko veselje. Ne znajo uživati življenja, ki nam ga daje Jezus, kajti ne znajo govoriti z Jezusom. Ne čutijo, da so postavljeni na skalo Jezusa, trdnosti, ki jo daje Jezusova navzočnost. In ne le, da nimajo veselje, nimajo niti svobode. To so sužnji površinskosti, tega razširjenega življenja, so sužnji rigidnosti, niso svobodni. V njihovem življenju Sveti Duh ne najde mesta. In Sveti Duh je tisti, ki nam daje svobodo,“ je zatrdil papež Frančišek in sklenil: „Gospod nas danes vabi, da svoje krščansko življenje gradimo na njem, skali, ki nam daje svobodo, ki nam pošilja Duha, ki nam daje veselje na poti.“
