Venezuela: Maduro išče podporo Cerkve
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je danes sprejel novega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta zaradi napetega položaja v svoji državi išče podporo katoliške Cerkve, je v pogovoru za Radio Vatikan povedal predstavnik latinskoameriške dobrodelne organizacije Adveniat v Venezueli Reiner Wilhelm.
Maduro je pod velikim pritiskom. Na eni strani mu opozicija očita volilno prevaro. Na drugi strani pa tudi v lastnih vrstah še ni konca notranjega boja za oblast. V tem pogledu si mora poiskati tudi zaveznike in jih skuša najti v Cerkvi.
Maduro je napovedal, da bo nadaljeval politiko svojega predhodnika Huga Cháveza, saj velja za njegovega rejenca. In kako to vpliva na razmerje vlade do katoliške Cerkve v Venezueli? „Seveda poskuša Cerkev izkoristiti zase,“ pojasnjuje Wilhelm. Tarča njegove politike pa so reveži. Tudi sam prihaja iz zelo preprostih razmer in ga zaznamuje sindikalno gibanje, ki ima zaledje pri delavcih in revnih ljudeh. Zato se poigrava z ljudsko vernostjo ljudi.“ Gospodarski in socialni položaj Venezuele je ta hip zelo napet, nadalje pojasnjuje Wilhelm. Inflacija 'galopira', prav tako tudi korupcija. Nasilje se širi. Tudi zato Maduro upa, da bo Cerkev pomagala povezati venezuelsko družbo, ki v tem času ni le polarizirana, ampak tudi že razcepljena.
„Prav zato se je Maduro obrnil na Cerkev, da bi tudi ona pomagala obnavljati.“ Cerkev se je na to odzvala in skuša tudi sama graditi mostove. Kljub temu položaj ostaja težek – nasilje se vedno bolj zaostruje. Človeka lahko že za kos kruha napadejo in ranijo, pojasnjuje Wilhelm in dodaja, da jim ostaja le upanje, da se bo položaj izboljšal in da bo Cerkev sposobna ustvariti dialog med sovražnimi skupinami.
Kot je zapisano v izjavi Svetega sedeža, sta se papež in Maduro pogovarjala predvsem o omenjenih socialnih in političnih razmerah v Venezueli po smrti prejšnjega predsednika Huga Chaveza, torej revščini, boju proti kriminalu in preprodaji mamil. Dotaknila sta se tudi širših regionalnih razmer, predvsem mirovnega procesa v Kolumbiji. Glede zgodovinskega prispevka Cerkve v družbi sta omenila predvsem dobrodelnost ter njeno dejavnost na zdravstvenem in šolskem področju.
