VIDEO: Papež Frančišek je molil na grobu papež Janez XXIII.
Svet
Spominjamo se 50. obletnice smrti bl. papeža Janeza XXIII., ki je sklical drugi vatikanski cerkveni zbor. „Hočem, da pride v Cerkev svež zrak“, je dejal, ko so ga spraševali, zakaj se je odločil za ta korak. Vedno mu je šlo za človeka. Vrata Cerkve je na široko odprl tudi pripadnikom drugih cerkva in nevernim. V baziliki sv. Petra pa je bila ob tej obletnici slovesna sveta maša, ki jo je daroval bergamski škof Francesco Beschi. Zbrane je po maši nagovoril tudi papež Frančišek, ki je nato molil na grobu papeža Janeza XXIII.
Angelo Giuseppe Roncalli se je rodil leta 1881 v Sotto il monte, majhni vasici v bližini Bergama. Pri 22-ih letih je postal duhovnik. Naslednjega leta ga je škof izbral za svojega tajnika. Leta 1921 ga je Benedikt XV. imenoval za predsednika Kongregacije za širjenje vere. Bil je tudi apostolski delegat za Bolgarijo in nuncij v Istanbulu, Atenah in Parizu.
Papež moli na grobu Janeza XXIII.
Leta 1953 mu je Pij XII. podelil kardinalski škrlat in ga imenoval za beneškega patriarha. Tam je živel do leta 1958, ko je bil pri 77-ih letih izvoljen za papeža. Čeprav so mnogi mislili, da bo zaradi visoke starosti to le prehoden papež, pa je Cerkev zaznamoval z neizbrisnim pečatom. Med svojim petletnim pontifikatom je prvič imenoval kardinale iz oddaljenih dežel kot so Tanzanija, Venezuela in Mehika. Prepovedal je, da bi vatikanski časopis ob navajanju njegovih besed uporabljal izraze Njegov svetost, ampak naj bi preprosto napisali: papež je rekel... Prepovedal je, da bi zapirali vatikanski vrt, ko je šel na sprehod. Rad se je namreč srečal z ljudmi. Bil je prvi papež, ki je sprejel anglikanskega primasa. Napisal je osem okrožnic in 11. oktobra leta 1962 z naslednjimi besedami odprl drugi vatikanski cerkveni zbor. „Dragi otroci, slišim vaše glasove. Tukaj so predstavniki z vsega sveta. Lahko rečemo, da je danes celo luna prišla pogledat, kaj se dogaja.“ Koncil, ki ga je sam imenoval posodobitev Cerkve, je vodil le osem mesecev. 3. junija 1963 je namreč umrl za rakom na želodcu. V trpljenju je živel za Cerkev, za mir in uspeh koncila. Tri dni pred svojo smrtjo je dejal: „Vse svoje trpljenje darujem 'da bi bili vsi eno'', zakaj v Kristusu smo vsi samo eno.“ Tudi njegove zadnje besede so bile: „Da bodo eno.“
Njegov naslednik, Pavel VI., je proces za beatifikacijo začel takoj po sklepu vatikanskega cerkvenega zbora. Za blaženega pa ga je leta 2000, 37 let po njegovi smrti, razglasil papež Janez Pavel II. Takrat je bil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Jose Saraiva Martins. „Občudujem življenje in duhovnost Janeza XXIII., saj je bil resničen pastir, globoko človeška in komunikativna oseba. Ljudje so ga imeli radi in so ga klicali papež dobri. Bil je izjemna osebnost; sklical je namreč drugi vatikanski cerkveni zbor, kar je bila že želja njegovega predhodnika Pija XXII.“, je še dejal kardinal Martins.
