Razkorak od vedeti do verovati je realnost sodobnega človeka

| 04.04.2013, 09:08

V prvi aprilski Radijski katehezi smo gostili jezuita p. Silva Šinkovca, ki je razlagal odlomek druge velikonočne, tudi bele nedelje in nedelje Božjega usmiljenja.

Zakaj bela nedelja?

P. Silvo Šinkovec: „To je staro ime za to nedeljo. Za Veliko noč so v prvih stoletjih krščevali katehumene, odrasle, ki so želeli postati kristjani in so se na največji praznik, na vstajenje Jezusa, dali krstiti. Katehumeni, na novo krščeni, so takrat dobili bela oblačila. S tem so na zunaj, simbolno, slekli stara in si nadeli nova, čista oblačila. To simbolizira tudi stanje duše. Ko pridemo na svet, smo zaznamovani z madežem izvirnega greha. Krst nas ščiti pred delovanjem hudega duha. Zato je krst izrednega pomena za dušo, ki je s krstom zavarovana pred zlom in očiščena tega starega greha. Prispodoba sv. Pavla, sleči starega in obleci novega človeka, pomeni sprejeti življenjsko nalogo. Živeti kot nov človek, vreden Kristusa. Iskati to, kar je zgoraj in ne tisto, kar je na zemlji. Pogled katehumena, novega krščenca. je ves usmerjen v Kristusa. Nova bela oblačila so nosili zato, da bi se tega spominjali, nosili so jih ves teden. Naslednjo nedeljo so se znova zbrali in če je bilo krščencev veliko, je bilo to videti zelo lepo. Množica belih. Ta preobleka je bila preprosto, zunanje znamenje. Simbolno nas bela obleka še vedno spominja prav na to, biti s Kristusom, poln Svetega Duha, kar seveda Kristjanom omogoča povezanost z Bogom. “

Pozdrav miru

Kaj je za p. Silva Šinkovca osnovno sporočilo evangeljskega odlomka druge velikonočne nedelje: „Temeljna misel pri evangeljskem besedilu druge velikonočne nedelje so besede vstalega Jezusa, ki se prikaže učencem in izreče pozdrav: Mir vam bodi. To je temeljno vprašanje in razpoznavni znak tudi za nas kristjane, kaj si prinašamo? Si prinašamo Kristusa in njegov mir?

Ko beremo evangeljske odlomke, je seveda prav, da smo pozorni na Besedo. Ključno pa je, kako se Jezus dotika nas? Kaj čutimo v svoji duši, na kakšen način smo se mi srečali z njim. Pripovedujmo si o veri, oznanjajmo tudi mi o svojih izkustvih duhovnega sveta. V tem se razkriva Resnica.“ Nejeverni Tomaž

V evangeliju druge velikonočne nedelje beremo tudi o nejevernem Tomažu. P. Silvo Šinkovec pripoveduje: „Če pogledamo primer iz današnjega časa, ki ni tako redek, pridejo ljudje iz duhovnih vaj, kjer so v molitvi in meditaciji iskreno začutili močno prisotnost Boga, domov in polni ter žareči notranjega izkustva bi o tem radi govorili, pa ga vsi nekam čudno gledajo. Ne razumejo ga, ne vedo, o čem pravzaprav govori? Tako smo vsi nejeverni Tomaži. Vsi bi radi dokaz, nekaj, kar nas prepriča. Nismo pripravljeni kar verjeti. Vera ni nekaj kar nekateri govorijo in mi temu kar verjamemo. Tisto, kar res hrani vero je samo osebni stik duše z Bogom. Tu se začne vera. Drugače ne moremo deliti veselja in navdušenja ob spoznanju božjega med nami.“

Vera ni stvar analize

P. Silvo Šinkovec: „V sodobnem času smo ljudje zelo znanstveno naravnani. Hočemo podatke, dokaze, analize in potem, ko imamo vse zbrano, si mislimo, da bomo prišli do zaključkov in spoznanj. Vera ne gre po tem kopitu. Imamo čudovite znanstvenike, ki proučujejo tudi Jezusa v zgodovinskem času. Vse vedo o Jezusu. Poznajo do potankosti teološko zgodovino. Toda tiste prave, osebne vere nimajo. Kdaj se zgodi tista iskra, ko preskoči od vedenja k veri? Lahko veliko vem, pa ne verujem. Morda nič ne vem, a vero imam. Pogovarjajmo se o tem preskoku, o iskri osebnega doživetja vere.“

Povabljeni k poslušanju celotnega večernega pogovora v Radijski katehezi s p. Silvom Šinkovcem.