Letalo
Kardinal Vegliò: Na letališčih poslušati Božjo besedo
Svet
"Tudi na letališčih je bolj kot kdaj koli prej potrebno poslušanje Božje besede in življenje v skladu z njo." Tako je zatrdil kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih, v otvoritvenem govoru osmega evropskega seminarja katoliških kaplanov v civilnem letalstvu. Ta se je danes začel v Krakovu na Poljskem in bo potekal do četrtka, 18. aprila 2013. Kardinal Vegliò je v govoru dejal, da je poslanstvo katoliških kaplanov v civilnem letalstvu to, da na letališčih prinašajo Boga človeku in vodijo človeka v srečanje z Bogom, kot je to že izpostavil Benedikt XVI.
Letališča so po Vegliòjevih besedah kraji naglice in razburjenosti, tako za potnike kot letališko osebje, in ne pripomorejo k temu, da bi se oseba zaustavila pri Bogu. "Trenutek premora in molitve vsakemu človeškemu bitju omogoča, da se zaustavi za premislek in si zastavi vprašanja o smislu življenja, pomenu dobrega in slabega, posledicah lastnega delovanja. Poslušanje evangelija vodi v odpiranje in pristopanje k drugemu in torej v tem smislu goji dušo in širi srce. Je pristna podpora za tiste, ki želijo dobro, a imajo težavo pri njegovem uresničevanju," je zatrdil kardinal Vegliò. Želja po Bogu je namreč močna v vsakem človeku. Poslušanje Božje besede pa ne pomeni samo poslušanje svetopisemskih stavkov, ampak sprejemanje in približevanje Besedi Boga, pustiti, da nas on preoblikuje, da po moči Svetega Duha postanemo podobni Kristusu.
Predsednik papeškega sveta je v nadaljevanju izpostavil potrebo po oznanjevanju in sporočanju Božje besede s širokosrčnostjo in blagostjo, še posebej na letališčih, kjer delovni in potovalni stres vpliva na človekovo notranje razpoloženje. A da bi kaplani lahko učinkovito oznanjali Božjo besedo, jo prej morajo sprejeti, jo narediti za svojo, in da bi bili prepričljivi, jo morajo konkretno živeti.
Odprtost za Boga vodi v odprtost do drugih, kot so to kaplani na letališčih, ki svoje poslanstvo izvajajo med osebami različnih porekel, kultur, ver in rahločutnosti. Seveda se drugega ne posluša na isti način, kot se posluša Boga. Poslušanje ni notranja razpoložljivost vsakega človek, ampak je prej dejavna ljubezen. Terja zavzetost in včasih tudi osebni napor. "Je kot izstop iz sebe, da bi dali prostor drugemu v lastnih mislih in lastnem srcu," je zatrdil kardinal. "Je velikodušna gesta, oblika altruizma." Z nekaterimi se lahko z lahkoto vzpostavi neka uglašenost in takrat se poslanstvo pokaže kot uspešno. Pri poslušanju drugih je treba poseči po vsem znanju, potrpežljivosti in krepostih, ki jih Božja beseda ponuja vsakemu kaplanu. Božja beseda namreč daje tisto zmožnost in tisto varnost, ki omogočata razumevanje in nežnost, tisto rahločutnost, o kateri veliko govori papež Frančišek. "Biti brez strahu pred izkazovanjem dobrote in nežnosti je izraz moči, prave moči, ki je tista notranja," je dejal kardinal Vegliò in dodal, da se zato ne enači s šibkostjo, ampak pomeni pristopiti k problemom in trpljenju drugega in ga poskušati razumeti, v drugem videti svojega bližnjega in ga spoštovati kot osebo, ne glede na njegovo izpovedovanje vere.
