Kardinal Ruini: Frančišek je prinesel veter mladosti in prihodnosti
Cerkev po svetu
Papež Frančišek je v življenje starodavne in tako ukoreninjene Cerkve v Rimu nedvomno prinesel veter mladosti in prihodnosti, kot je dejal kardinal Camillo Ruini, upokojeni vikar rimske škofije. Kardinal Ruini je skupaj s sedanjim vikarjem Vallinijem somaševal na slovesni umestitvi papeža Frančiška za rimskega škofa, ki je potekala prejšnjo nedeljo v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Za Radio Vatikan je dejal, da je bil to zelo globok duhovni in verski dogodek, kajti v trenutku, ko rimski škof prevzame svojo katedro in katedralo, se podoživlja vsa preteklost, s pogledom uprtim v prihodnost.
Kardinal Ruini je spregovoril o usmiljenju in nežnosti, ki sta navzoči v prvih homilijah papeža Frančiška. Dejal je, da je papež človek velike preprostosti in neposrednosti, a tudi velike duhovne globine. Je človek, ki vidi molitev in homilije ne kot način zapiranja vase, ampak kot trenutke odpiranja k Bogu. Papež na prvo mesto ne postavlja naše ljubezni do Boga ali do drugega, ampak oznanilo Božje ljubezni nam, ljubezen, ki je odpuščanje in usmiljenje. Kardinal Ruini spomni, da papeževa želja po Cerkvi, ki je revna in za revne, izhaja iz drugega vatikanskega koncila, še prej pa iz evangelija. Ne gre za idealiziranje revščine in razrednega boja, ampak izvira iz usmiljenega srca Boga in načela, ki ga je oznanil Jezus, da namreč če želite prejeti usmiljene, morate imeti usmiljenje. Seveda brez dvoma Cerkev potrebuje sredstva in vire. Vendar ne gre za to, ampak za hojo za Gospodom, ki je spreobrnil svet s križem in ne z oblastjo.
Ruini se je dotaknil tudi vztrajanja papeža Frančiška pri nazivu rimskega škofa. Gre za enako odločitev kot pri Janezu Pavlu II., ki je dejal, da je ravno rimska katedra izvor univerzalnosti petrinske službe. To, da Frančišek uporablja predvsem naziv rimski škof, je v prid ekumenskim odnosom, še posebej s pravoslavnimi cerkvami. Poleg tega pa v ospredje postavlja bistvo Petrove službe tukaj v Rimu, in sicer kot škofa, ki je prelil svojo kri in tako z mučeništvom pričeval za svojo vero ter potrdil brate v veri. To je velik dar, ki ga je Cerkev v Rimu prejela in česar se mora tudi zavedati. Gre za dar, ki je obenem služba in poslanstvo, in tega bi se vsi Rimljani moralo zavedati, je izpostavil kardinal Ruini.
Spregovoril je še o tem, kaj izvolitev prvega papeža latinskoameriškega porekla pomeni za Cerkev v Italiji. Italijanska Cerkev po Ruinijevih besedah vsekakor ni nacionalistična. Zelo je imela rada Janeza Pavla II., po več stoletjih prvega papeža, ki ni bil Italijan. Zelo je imela rada Benedikta XVI. in sedaj kot vidimo ima zelo rada papeža Frančiška. V Rimu je namreč zelo ukoreninjena vesoljnost Cerkve, ki že v prejšnjem in tudi sedanjem stoletju ni bila in ni le želja, ampak konkretna realnost. Normalno je torej, da imamo papeža, ki ni Evropejec. Pomembno je samo to, da je papež v skladu z Božjim srcem, ne glede na narodnost. Kardinal Ruini je sklenil, da je za Cerkev v Italiji izvolitev papeža Frančiška bila sunek upanja, duhovne energije in prenove.
Vir: Radio Vatikan
