Duhovne vaje za mlade iz Buenos Airesa

| 17.04.2013, 14:15 Matjaž Merljak

Lepo je bilo videti, kako se je vedno večja skupina mladih (kar 48) zbrala v domu duhovnih vaj prvi konec tedna v marcu. Za tiste, ki kraja nismo poznali, nas je globoko presenetil s svojim lepim zelenim parkom. Pred nami pa je bila ena najtežjih nalog: odklopiti naše misli od vsakdanjega življenja in se počasi duhovno poglobiti.

Seminarist Pavel Erjavec nam je razložil, kako bo potekala prva dejavnost. Razdelili so nam razna vprašanja, ki jih je vsak sam zase prebral. Osebna vprašanja o našem otroštvu in našem življenju. Bolj mirni in poglobljeni vase, smo se pomaknili v Gospodovo hišo. Lepa kapelica, polna sveč, je bil najprimernejši kraj, da smo zaključili ta dan in se priporočili Bogu.

V soboto zgodaj zjutraj se je med nami pojavil neznan in mlad obraz. Vedno nasmejan in izredno dobre volje se je v predavalnici predstavil kakor g. Marco Espinola. Malo je govoril o sebi in kar hitro smo se zavedali, da mu pogovor z mladimi res ne prinaša težav. Na zelo sproščen in izredno razumljiv način nam je govoril in nas poglobil v staro zavezo Svetega pisma. Po vsakem govoru je bil čas za pogovor z g. Marcom in osebno premišljevanje. Večina mladih je izkoristila priložnost za spoved, ki sta jo popoldan nudila g. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Ure so tekle, in kar naenkrat je padla noč. Zopet smo se pomaknili v kapelico, kjer je g. Marco daroval sveto mašo. 

Že v poznih urah smo zopet v kapeli prisluhnili izredno lepim melodijam, ki so nas spremljale ob čaščenju Svetega Rešnjega Telesa.

Nedelja … Gospodov dan! Pričele so se zelo zanimive dejavnosti, ki jih je vodil Pavel Erjavec. Najprej nas je povabil, da bosi prehodimo park in si zapomnimo različne občutke, ki nam nudi in povzroča vsaka površina. Zavedali smo se, da se prav tako dogaja, ko stopimo v srce bližnjega. Naslednja dejavnost: kratki sestanki. Neverjetna priložnost spoznavanja med nami. Lepo je bilo, govoriti z osebami, ki jih prej skoraj nismo poznali.

Nedeljsko sveto mašo je daroval g. Franci Cukjati. Ob navdušenem petju in spremstvu kitar smo mladi uveljavili stavek, ki pravi: »Kdor poje, dvakrat moli«.

Duhovne vaje so počasi prihajale h koncu in prepričan sem, da bi marsikdo rad ostal vsaj še en dan. To smo potrdili, ko smo se zbrali, da bi vsak povedal svoje lastno doživetje. Besede vseh so bile izjemno pozitivne in obrazi mladih polni nasmehov in dobre volje. Duhovne vaje niso bile zaman, saj se je brez dvoma vsak izmed nas kaj naučil in se hkrati približal Bogu.