Molitveni namen za april: Da bi bilo skupno molitveno slavje vere vernikom vir življenja
Slovenija
V mesecu aprilu nas splošni molitveni namen Benedikta XVI. povezuje v prošnji, da bi bilo skupno molitveno slavje vere vernikom vir življenja.
Ko smo obhajali praznike, smo se spominjali pomembnih dogodkov. S proslavljanjem jih nanovo osvežimo in tako poudarimo vrednost, ki jo imajo v našem življenju. Enako je tudi z vero: če je ne obnavljamo redno, če je ne »slavimo«, sčasoma zbledi. Pozabimo nanjo in čedalje bolj se izgubljata njena vrednost in pomen za naše življenje. Z rednim obiskovanjem nedeljskih maš in z obhajanjem krščanskih praznikov ohranjamo kontinuiteto v veri. Sveti oče nas želi z molitvenim namenom za ta mesec spomniti, da ne gre za nekaj, kar bi bilo pomembno le za nas osebno, temveč predstavlja tudi dragoceno pričevanje za druge. Slavje vere naj bo zato javno, ne nekaj zasebnega, opravljenega na skrivnem in naj bo vedno prežeto z duhom molitve. Resnično slavje vere ni zgolj ozko razumljeno zunanje izpolnjevanje Gospodovega naročila pri zadnji večerji. Bolj gre za živo doživljanje njegove stalne navzočnosti med nami in usmiljene ljubezni, ki nam jo podarja. V tem smislu nas vsako molitveno slavje vabi, naj pridemo in se nasitimo iz obilja Gospodove ljubezni ter vedno znova zajemamo žive vode iz vrelca življenja.
Misijonski namen Benedikta XVI. pa nas v aprilu vabi k molitvi, da bi bile misijonske Cerkve znamenja in orodja upanja ter vstajenja. Srečanje s Kristusom kot živo osebo poteši žejo srca. Zato ne more drugače, kot da vodi v željo deliti z drugimi veselje ob njegovi navzočnosti, da bi ga tako vsi ljudje spoznali in izkusili to veselje. Z namenom, da bi zaživela nova evangelizacija v občestvih in v deželah, ki so po tradiciji krščanske, vendar izgubljajo svojo povezanost z Bogom, je potrebno obnoviti gorečnost v oznanjevanju vere. Le tako bodo tudi v tistih krajih lahko ponovno odkrili veselje vere. Vsi kristjani se moramo zavedati, da smo istočasno prejemniki in misijonarji evangelija. V tem projektu ljubezni, uresničenem v Kristusu, je vera v Boga na prvem mestu. Je dar in skrivnost, ki jo moramo s hvaležnostjo sprejeti v srce in v življenje. Zanjo se moramo Gospodu vedno zahvaljevati. Vendar pa nam je vera dana zato, da jo delimo z drugimi. Je kot talent, ki smo ga prejeli, da bi obrodil sad; je luč, ki je nikoli ne smemo skrivati, temveč naj osvetljuje celo hišo. Vera je najpomembnejši dar, ki smo ga v življenju prejeli in ki ga ne smemo ohraniti zase. Izpovedovanje vere je dejanje ljubezni. »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal,« je rekel apostol Pavel v Pismu Korinčanom (1 Kor 9,16).
Spomnimo še na slovenski molitveni namen, ki nas tokrat spodbuja k molitvi, da bi se zavedali, da nove evangelizacije ni brez globoke osebne povezanosti s trpečim, umirajočim in vstalim Kristusom. Ta molitveni namen nas opogumlja, da nismo sami, temveč da stopamo po dobro uhojeni poti Kristusa, kjer smrt nima zadnje besede. Življenje, trpljenje in smrt Jezusovih učencev se v Kristusu preobražajo v veselje večnega življenja.
