Frančišek bo decembra obiskal Argentino in Čile
Svet
Papež Frančišek naj bi po navedbah argentinskega časnika ‘Clarin’ decembra letos odpotoval v svojo domovino Argentino. Kot je časnik v svoji spletni izdaji s sklicevanjem na podatke iz cerkvenih krogov poročal sredi tedna, naj bi sveti oče obenem obiskal tudi Čile. Ali bo Frančišek potoval tudi v Urugvaj, naj zaenkrat še ne bi bilo gotovo. Papež je doslej potrdil le svojo prisotnost na svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru konec letošnjega julija, poročajo na spletni strani katoliškega tednika Družina. Razpisali so se tudi o očitkih, da je kardinal Bergoglio odpovedal v letih vojaške diktature v Argentini.
Argentinski pater klaretinec Gustavo Larrazabal, v čigar založbi je bila izdana večina zapisov nekdanjega nadškofa in kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, pa je pred dnevi v Buenos Airesu Frančiška zagovarjal pred očitki, da je v času vojaške diktature (1976-1983) ‘odpovedal’. “Resnica je, da je bil položaj v Argentini tedaj izredno zapleten”, je po avedbah nemške katoliške agencije KNA pojasnil redovnik. “Jorge Bergoglio je bil takrat jezuitski provincial, star 36 let. Dejal mi je: ‘Prisežem, Gustavo, storil sem vse, kar sem lahko, kar je bilo v okviru mojih zmožnosti’”, je pojasnil založnik. Današnji papež naj bi bil tedaj po lastnih navedbah še ‘povsem neizkušen’ in je kot provincial ‘gotovo storil precej napak’.
“Bergoglio je osebno rešil veliko življenj, ko se je pogajal za izpustitev talcev in ugrabljenih. Več kot enkrat je ljudem celo posodil svoj lastni potni list”, je dejal p. Larrazabal.
Na obtožbe, da je Bergoglio odgovoren za aretacijo dveh sobratov jezuitov, klaretinski pater odgovarja: “Resnica je, da sta bila dva prijeta jezuita izpuščena ravno zaradi Bergogliovega posredovanja.”
Kot nadškof v Buenos Airesu je Bergoglio napravil vtis s svojim preprostim življenjskim slogom. Po škofovskem imenovanju leta 1998 je škofovsko rezidenco oddal v najem nekemu redu, sam pa si je uredil preprosto sobo v tretjem nadstropju ob pisarni, je pojasnil p. Larrazabal. Na Bergoglia kot pisca ima nekdanji vodja založbe zelo lepe spomine: “Nikoli ni želel honorarja. Denar je namenil naši redovni skupnosti.”
Bergoglio je predlagal celo pogodbo, ki bi klaretinski založbi zagotavljala vse pravice, če bi se njemu, Bergogliu, kar koli zgodilo. “Dokument nikoli ni bil podpisan, in to je bila moja krivda”, je pojasnil p. Larrazabal.
Frančišek je ‘mojster znamenj in dejanj’, je prepričan argentinski redovnik. “Dobro ve, kakšno moč imajo lahko dejanja.” Novi papež se v prvi vrsti vidi kot pastirja. “Pri vsej njegovi pozornosti do socialnih vprašanj in ubogih ni nikoli podpiral teologije osvoboditve, vendar je tudi ni oviral”, je pojasnil klaretinski pater. Na teološkem področju je Bergoglio ‘pustil stvari teči, dokler so ostajale v okviru cerkvenega nauka in se niso zaključile v krivoverstvu ali nesmiselnih idejah’.
Vir: Družina
