Sirija
Kardinal Rai o položaju v Siriji: Smo državljani in bomo branili svoje pravice
Svet
Iz nekaterih škofij pravoslavne cerkve v Antiohiji prihajajo zaskrbljujoče novice. Zaradi naraščajočega vojaškega spopadanja so se verske manjšine v Siriji znašle pod večjimi grožnjami, je v sporočil moskovski patriarhat. V izjavi opozarjajo na težave sirskega ljudstva, ki je že dve leti v vojni med vladnimi silami in uporniki. Nedavno je škofijski odbor nadškofije v Aleppu poročal o položaju v tej pokrajini. V ruševinah je kar 20 odstotkov mesta, 80 odstotkov infrastrukture pa je poškodovane. Zaradi tega imajo težave z dostavo elektrike in pitne vode.
Mesto Alepp je zaradi bitk in spopadov na severu Sirije blokirano že sedem mesecev. Normalno življenje v mestu je pretrgano, ljudje so izgubili službo, zaprte so trgovine in 90 odstotkov šol. Zaradi energetske krize in gospodarske zapore je cena življenjsko nujnih potrebščin poskočila od pet- do desetkrat, so zapisali v izjavi in dodali, da krščanska manjšina, ki ni vpletena v spor poziva k ohranitvi miru v deželi in sprti strani poziva, naj sedeta za pogajalsko mizo.
Večina kristjanov je iz Aleppa že pobegnila v druga mesta v Siriji in Libanonu, drugi so odšli iz mesta v Evropo in Severno Ameriko, revne krščanske družine pa ostajajo v mestu. Veliko hiš kristjanov in njihovih javnih stavb skupaj s staro krščansko stolnico je porušenih. Metropolit Aleppa in Alexandrette Paul pomaga družinam, ki so ostale. Morali bi popraviti hiše, potrebujejo zdravljenje in zdravila, hrano in obleko, piše v izjavi. Škofijski odbor se tako iskreno zahvaljuje vsem, ki duhovno in gmotno pomagajo nadškofiji v tem dramatičnem položaju.
Pravoslavni kristjani v Aleppu molijo za ustavitev vseh oblik nasilja, za začetek pogajanj med sprtima stranema in za vnovično vzpostavitev miru. Od 2. do 5. februarja je sveti sinod Ruske pravoslavne cerkve prav tako izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja kristjanov na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Zaskrbljenost glede usode kristjanov na Bližnjem vzhodu je skupno vprašanje in izziv za pravoslavno in katoliško Cerkev. Ob nedavnem obisku v Moskvi je maronitski patriarh v Antiohiji kardinal Bechara Rai dejal: „Nočemo, da nam pravijo manjšina, saj smo se v tej deželi naselili pred 2 tisoč leti. Nismo le skupina ljudi, ki bi jih nekdo premestil na Vzhod. Prihajamo z Vzhoda in smo bili tukaj 600 let pred islamom. Še naprej bomo sodelovali z rusko cerkvijo in drugimi prijateljskimi cerkvami in vladami, da potrdimo pravico kristjanov do državljanstva na našem območju. Smo državljani in bomo branili svoje pravice.“
