Postne novice iz Melbourna

| 21.03.2013, 21:13 Matjaž Merljak

V Melbournu v začetku jeseni doživljajo še nekaj indijanskega poletja. V postnem času se ob nedeljah zbirajo pri molitvi križevega pota. Letos slovensko cerkev v Kewju bogatijo nove podobe, delo rojakinje Zorke Černjak. O tem poroča urednica slovenske oddaje na 3ZZZ, Meta Lenarčič.

Poletje bi naj se končalo s 1. marcem in zatem šele v veselo v jesen. Vse do srede meseca smo imeli rekordno vročino, vsak dan od 32- 38 stopinj Celzija. Morske plaže vse okrog našega zaliva - Port Phillip Bay - so bile polne, morje pa tudi tako toplo, da že dolgo ne kaj takega. Od otrok do starejših smo vsi uživali. Končno se je vse umirilo, naslednji val toplote nas bo zajel verjetno šele čez kakšnih osem do devet mesecev. Zdaj ste na vrsti vi na zgornjem delu zemeljske poloble. Veliko sreče brez večjih nezgod.

Pretekli četrtek, 14. marca zgodaj zjutraj, smo najprvo po radijskih valovih izvedeli veselo novico o belem dimu iz dimnika Sikstinske kapele in s tem potrditev novega papeža. Novi 266. papež, naslednik Benedikta XVI., prihaja iz Argentine. Velika zanimivost je tudi v tem, da je papež Frančišek prvi jezuit na mestu papeža in prvi papež v 1300 letih, ki ne prihaja iz Evrope. Videli smo tudi, da je papeža pričakala več sto tisoč množica v mrazu in dežju na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Kot po vsem svetu, smo tudi pri nas v Melbournu v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Kewju skupaj s patrom Cirilom Božičem molili v nedeljo 17. marca pri 10. sv. maši za priljubljenega novega papeža Frančiška, ki so ga kardinali izvolili 13. marca 2013.

Prav tako molimo križev pot vsako nedeljo in skupaj premišljujemo o Jezusovem trpljenju in istočasno ponosno gledamo nove podobe štirinajstih, petnajsta postaja pa se nam bo pridružila na dan Vstajenja. Nove podobe, ki že krasijo stene, so delo in dar Zorke Černjak, katere bo na cvetno nedeljo blagoslovil provincionalni minister avstralske frančiškanske province Fr. Paul Smith OFM.

Zanimivost vseh petnajstih slik je ozadje, ki ponazarja mesto Melbourne z najzanimivejšimi deli mesta: pri prvi postaji je ozadje – staro poslopje sodišča v Melbournu; druga - Federation square, središče dogajanj v mestu; tretja - mestno središče; četrta - narodna galerija v mestu; peta - mestni stadion Cricket Ground; šesta - del mesta ob reki Yarri; sedma - Flinders Street Station,glavna železniška postaja; osma - viktorijska tržnica; deveta - Brighton beach, kopalne kabine; deseta - Crown Casino; enajsta - mestni park; dvanajsta - Dvanajst apostolov - Great Ocean Road; trinajsta - Shrine of Remembrance, spomenik padlim vojakov vseh vojna in štirinajsta postaja - kapelica sv. družine z mozaikom Marije Pomagaj v Ta Pinu-Bacchus Marshu.

V ozadju petnajste postaje pa bo cerkev sv. bratov Cirila in Metoda, prva cerkev v Avstraliji, stara letos 45 let. Res se imamo s čim pohvaliti in zahvaliti Zorki Černjak za darilo, ki bo vedno ponazarjala dve strani trpljenja, Jezusovo in tudi trpljenje rojakov, ki živimo v Melbournu, ki so zgradili to cerkev jo vsa leta oskrbujemo, da se lahko svobodno in s ponosom zbiramo, molimo in pojemo v slovenskem jeziku.

Prav v tem času smo imeli na obisku tudi Toneta Gorjupa. Ni imel dovolj časa, zato smo se vsi, ki smo imeli kakšno vprašanje, morali kar na kratko pogovoriti. Čas je vsakogar vladar, zato se je srečal z ljudmi in prijatelji kar na hitro. Tako je za vse najboljše. Kot sodelavca pred mnogimi leti na slovenski radijski uri 3ZZZ, sem morala Toneta zaradi časa, kar v naprej posneti. Med drugim je pogovor stekel o delu na RO kot novinar, doma kot mož in srečen očka in mnogim dober in spoštovan prijatelj. Predno se je Tone poslovil je ostalo še dva dni in med tem časom je p. Ciril organiziral avtobusni izlet ali romanje v TA PINU v Bacchus Marsh, romanje h kapelici Matere Božje. Nekateri smo se pripeljali z avtobusom, drugi s svojimi avtomobili. Že dopoldne je sonce pokazal svojo moč, celo vroče je bilo pri sv. maši. Za kosilo iz popotne torbe smo se ustavili v parku, zatem pa nadaljevali pot do podeželskega mesta Ballarata na ogled Begonia Festival. Enkraten pogled na različne barve in cvetja begonij, posebno v teh vročih dnevih. V bližnjem parku so domači slikarji in rezbarji razstavljali tudi svoja umetniška dela, eno lepše kot drugo. Čas odhoda se je kar naenkrat približal, morali smo se posloviti in šofer nas je že čakal za odhod. Zahvalili smo se organizatorju za čudovit dan ne samo pri molitvi, temveč tudi pri zanimivem ogledu čudovitega podeželskega mesta Ballarat.

Preteklo nedeljo so imeli na SD Jadran tukaj v Melbournu že 17. čebelarski festival. Vsako leto se družba čebelarjev in prijateljev zbere v istem letnem času. V Avstraliji je čebelarska zveza zelo močna po številu članov kakor po samem pridelku medu. Vedno več mladih čebelarjev prihaja na te redne sestanke, kjer se učijo, kako negovati čebele, kako ohraniti čebele v času slabe letine in nazadnje pridobivanje medu in izdelovanje različnih medenih okraskov. Čebelarji hodijo tudi po šolah, pripovedujejo in kažejo dijakom kratke filme o čebelarstvu. Posebno tukaj v Viktoriji imajo čebele zelo dobro pašo, kajti poleg običajnih cvetov različnega sadnega drevja so tudi evkalipti vseh sort in še drugo drevje, ki cveti v različnih letnih časih. V tem popoldnevu smo tudi videli, kako so čebele naredile čebelarju brado! V manj kot petih minutah je mož stal z brado, sestavljeno iz čebelic. Zelo zanimivo, tudi tokrat se je vse dobro izteklo. Čestitke čebelarjem za prijeten in zanimiv dan.

Ponedeljek 11.marec, Avstralija praznuje –Labor day! Pred 200 leti ni bilo nenavadno, da so ljudje delali po 12 ur na dan, šest ali celo sedem dni na teden. Že leta 1856 so delavci pričeli z demostracijami skozi mesta za boljši delavni čas in plačo. Preteklo je kar nekaj desetletij predno se je delavcem na gradbeništvu uresničila 8 urna delavna doba. Po vsej Avstraliji so delavci dosegli šele leta 1940 in zatem leta 1948 skupaj s sindikati 40 urni delavnik. Avstralija je bila ena od prvih na svetu, ki je zmagala, kar ni bilo lahko. Od leta 1919 se je pričel tudi boj za boljši zaslužek in večje pravice in razmere na delavnih mestih. Leto 2013 pri 22 in pol milijona prebivalcev življenje teče še vedno zmerno: napredujemo v tehniki, na cestah vsak dan večja gneča, poleg vsega ostalega pa se imamo še vedno radi in smo veseli.