KOLOKVIJ: Ministranti

| 13.02.2013, 06:00

Sredini večeri minevajo v znamenju študentske oddaje "Kolokvij". Z današnjo pepelnično sredo vstopamo v postni čas, zato bomo naredili primeren uvod vanj. Mladi bodo povedali, kako gledajo na post, kaj jim pomeni in na kakšen način se postijo. Spoznali bomo še nekaj postih akcij, v "DRG večeru" prisluhnili postni glasbi, Lectio Divina pa bo tudi prinašal primerno meditacijo. Tako bo nocoj, zato vabljeni k poslušanju.

Pred tednom dni pa smose ustavili ob ministrantih. Slišali ste lahko pogovor z ministranti Janom Dominikom iz župnije Vič, Krištofom iz župnije Ljubljana Center, Andrejem s Kodeljevega in Petrom iz župnije Bežigrad. Fantje so voditelji ministrantov v svojih župnijah, hkrati pa pobudniki in ustanovni člani Ljubljanskega občestva ministrantov, ki povezuje ministrante znotraj arhidiakonata Ljubljana – mesto. Zaenkrat je vanj vključenih dvanajst župnij, krog pa bi radi še razširili. Med drugim so povedali:

Jan Dominik: „Ministrirati sem začel razmeroma pozno. Med pripravami na birmo nas je p. Andraž pozval, naj se vsi birmanci na nek način vključimo v župnijsko življenje in z nekaj fanti smo izbrali ministriranje. Nekaj jih je po birmi sicer odšlo, a mnogi smo ostali in zdaj sem prav vesel te odločitve, saj sem ravno preko ministriranja in svete maše začel bolj spoznavati Gospoda ter živeti življenje po veri. “

Krištof: „Tudi sam sem začel podobno kot Jan Dominik - pred birmo, skorajda pod prisilo, a sem se zelo hitro ujel v skupino in je to ena najboljših stvari, ki sem jih kdajkoli počel in jih še vedno počnem v življenju. Tako da sem p. Tomažu zdaj zelo hvaležen za nekaj prisile na začetku, saj sam ne bi nikoli naredil tega koraka ... Ministrant je ministrant tudi izven cerkve, stalno mora biti zgled ...“

Andrej: „Nedelja brez ministriranja zame ni nedelja in tudi če grem kam na izlet, se po povratku potrudim, da grem še k maši ministrirat ... Ministrirati pa se pravzaprav učiš vse življenje, saj so obredi zelo raznoliki, slavnostni sploh, pa tudi vsak duhovnik prinese nekaj svojih navad in pravil ...“

Peter: „Na začetku so bili moji vzgibi za ministriranje bolj materialni – imel sem sedež med mašo, nekaj sem počel in bilo je zanimivo, a sčasoma se je to razvilo v precej več. Bližina oltarja naredi svoje ... Načeloma duhovnik lahko sam mašuje, vendar je bogoslužje veliko lepše in bolj slovesno, če so ob njem ministrantje v pomoč in podporo ...“

Jan Dominik: „Ministrantska služba se mi zdi pomembna tudi zaradi zgleda, saj ko delujemo urejeno, spoštljivo, ko se vidi, da smo res s srcem za Gospoda, s tem lahko spodbudimo tudi ostale. Pravzaprav smo predstavniki vsega občestva, saj vsi ljudje ne bi mogli hkrati pomagati, mi pa smo izbrani za pomoč in služenje v njihovem imenu ...“

Dekan Tadej Linasi: „Neke vrste ministrantsko službo so imeli že v stari zavezi, ko so duhovnik in leviti stregli v Gospodovem templju, kasneje pa se je ves čas ohranjala služba strežništva pri oltarju. Glavno delo ministrantov je tako še vedno pomoč duhovniku pri opravljanju njegove službe pri oltarju. Danes si brez ministrantov že ene navadne nedeljske maše skorajda ne moremo več predstavljati, kaj šele prazničnih obredov ...“

P. Andraž Arko: „Imeti ministrante ob sebi, pomeni imeti tesne sodelavce. Če so dobro formirani in liturgično vzgojeni, je to lahko velika podpora mašniku, za župnijo pa velika obogatitev ... Bližina oltarja zelo pritegne in navsezadnje prav iz ministrantskih vrst vzklije tudi največ duhovniških poklicev ...“

Prisluhnite oddaji in svoja mnenja, predloge in pripombe pa pošljite na kolokvij@ognjisce.si.