Cerkev in svet izražata presenečenje in spoštovanje do papeževe odločitve za odpoved petrinski službi
Svet | 12.02.2013, 20:00
Včerajšnja vest Benedikta XVI., da se odpoveduje papeški službi, je presenetila tako Cerkev kot ves preostali svet. 85-letni papež bo rimskokatoliško Cerkev prenehal voditi 28. februarja zaradi starosti in pojemanja moči, kot je sam pojasnil svojo odločitev med včerajšnjim konzistorijem.
Besede naklonjenosti in podpore Benediktu XVI. prihajajo iz vsega sveta. Najprej seveda iz krajevnih Cerkva. Kardinal Agostino Vallini, vikar rimske škofije, katere škof je Benedikt XVI., je v posebnem pismu duhovnikom in vernikom rimske škofije zapisal, da je papež z zgledno predanostjo svoje moči porabil za Cerkev ter škofijo vodil z očetovsko skrbjo. Izrazil mu je naklonjenost in spomnil na njegovo „pričevanje o življenju, ki je v celoti darovano Kristusu in Cerkvi“, na njegovo „strastno oznanjevanje evangelija, ljubezen do človeka in njegovega dostojanstva ter skrb za uboge, ki jih je vedno zagovarjal in jim pomagal“. Kardinal Vallini je še zapisal, da so kardinali novico o papeževem odstopu sprejeli z veliko ganjenostjo in osuplostjo. Dodal je še, da njegovo željo, ki je dozorela v molitvi, sprejemajo v veri.
Predsednik Italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco, je o papeževi odločitvi dejal, da povzroča „žalost in obžalovanje“. Izpostavil je, da je Benedikt XVI. ponovno dal zgled „velike notranje svobode“ ter zagotovil globoko hvaležnost in naklonjeno bližino italijanskih škofov.
V imenu Sveta evropskih škofovskih konferenc, je zahvalo Benediktu XVI. izrekel predsednik sveta, kardinal Peter Erdő. Papežu se je zahvalil za vdano in pogumno služenje, s katerim je vodil Cerkev zadnja leta. „Gospodu se zahvaljujemo, za vaš bogat nauk, za vaše poslanice, skrb, s katero ste vedno spremljali evropske škofe, in vaše osebno pričevanje vere in zaupanja v Gospoda, s čimer ste izražali veliko ljubezen do celotne Cerkve,“ je zapisal kardinal Erdő.
Besede naklonjenosti prihajajo tudi iz Svete dežele, med mnogimi tudi s strani latinskega patriarha v Jeruzalemu Fouada Twala. Tamkajšnji škofje, duhovniki in verniki z veliko hvaležnostjo sprejemajo „pogum, moralno modrost in ponižnost Benedikta XVI., ki je predano služil Cerkvi skoraj osem let“. Patriarh Twal je spomnil še na papežev obisk Svete dežele leta 2009 in Cipra leta 2010, kar je bilo velikega simboličnega pomena za kristjane ter prav tako jude in muslimane tega območja. Kustos Svete dežele p. Pierbattista Pizzaballa je dejal, da jim je Benedikt XVI. bil vedno blizu: „Opravil je pomembno potovanje, dal nam je svoje govore, vodil je sinodo in izročil apostolsko spodbudo o Cerkvah na Bližnjem vzhodu,“ je izjavil Pizzaballa in izrazil prepričanje, da se bo pozornost Svetega sedeža do Svete dežele nadaljevala.
Da Benedikt XVI. za sabo pušča „neizbrisno sled v življenju in zgodovini katoliške Cerkve“, pa je zatrdil ekumenski patriarh Bartolomej I. Izpostavil je tudi papežev velik prispevek, ki ga je dal kot teolog in duhovnik Cerkve. Po patriarhovem prepričanju se bo o papeževih spisih še dolgo govorilo, saj pričujejo o njegovem „velikem teološkem znanju“ in „poznavanju cerkvenih očetov“, o njegovem „stiku s sodobnim svetom“ in „živem zanimanju za probleme človeka“.
Besede naklonjenosti in podpore prav tako prihajajo in nekrščanskega sveta. Omenimo le izjavo Ronalda S. Lauderja, predsednika Svetovnega judovskega kongresa, ki je zatrdil, da papeževa odločitev zasluži veliko spoštovanje. Izpostavil je, da je papeževanje Benedikta XVI. katoliško-judovske odnose dvignilo na višjo raven: „Ne le, da je ohranil dosežke svojega predhodnika Janeza Pavla II. in dal odnosom trdno teološko podlago, ampak jih je – in to je še bolj pomembno – izpolnil s smislom in življenjem.“ Noben papež si prej ni toliko prizadeval za izboljšanje odnosov z judi na tolikih ravneh, je še izjavil Lauder.
Vir: Radio Vatikan
