Vrh Evropske unije dosegel dogovor o proračunu 2014-2020

Svet | 08.02.2013, 19:31

Voditelji članic Evropske unije so se po več kot 24-ih urah pogajanj na vrhu v Bruslju le dogovorili o večletnem finančnem okviru za obdobje med letoma 2014 in 2020. Zgornja meja za zaveze znaša 960 milijard evrov, za plačila pa 908 milijard evrov. Glede na trenutno finančno perspektivo gre za 34 milijard evrov manj.

"To ni bila lahka naloga. To je bilo edino tako dolgo srečanje v mojem dozdajšnjem mandatu, a se je zaradi končnega rezultata izplačalo. Dogovor kaže na skupno odgovornost evropskih voditeljev, a spomniti je treba, da je končni dogovor odvisen od Evropskega parlamenta. Morda proračun ni popoln za nikogar, a v njem je veliko za vsakogar," je na novinarski konferenci po koncu maratonskega zasedanja povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Po njegovem je treba na dogovor gledati z več vidikov. Zatrdil je, da je usmerjen v prihodnost in realističen ter da odgovarja na ključne izzive današnjega časa. Zagotovil je, da se kljub splošnemu krčenju javne porabe po Evropi povečujejo sredstva za programe, usmerjene v razvoj, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus za vse. Obenem je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti javnofinančne realnosti na stari celini, zato gre za proračun zmernosti. Proračun po njegovih besedah vsebuje tudi spodbude za boljšo porabo sredstev in krepi nadzor. Ob tem po Van Rompuyevih besedah odgovarja tudi na ključne izzive današnjega časa. Šest milijard evrov so tako voditelji namenili za novo pobudo za zaposlovanje mladih. Posebna pozornost naj bi bila posvečena tudi najbolj ranljivim članicam, tako da bodo te s strukturnimi in kohezijskimi sredstvi lahko izvajale potrebne investicije.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso bi raje videl dogovor, ki bi bil bliže izvirnemu predlogu njegove ekipe, a priznati je moral, da je doseženo največ, kar je bilo mogoče uskladiti, da so članice proračun potrdile soglasno. Je pa dogovorjena vsota po Barrosovih besedah manj od želenih sredstev glede na politike in ukrepe Evropske unije v naslednjih letih.

Irsko predsedstvo bo zdaj zagnalo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna. Vodje štirih največjih političnih skupin v so v skupnem sporočilu za javnost že zapisali, da proračunskega dogovora v trenutni obliki ne bodo potrdili. Prepričani so, da ne krepi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, temveč jo celo slabi. Ob tem obžalujejo, da se Van Rompuy z njimi ni pogovarjal in usklajeval. Predsednik Evropskega sveta je zatrdil, da je bil s parlamentarci v stalnem stiku, opozoril pa je, da proračun ni računovodska operacija, ampak je od njega odvisna usoda regij in blaginja družbenih skupin. Zato je poslancem sporočil, naj temeljito premislijo, preden dogovor zavrnejo. Tudi Barroso se zaveda, da je pred unijo še težka naloga usklajevanj s parlamentom. Za ta dogovor je po njegovih besedah ključna maksimalna možna prožnost.

Janša: Slovenija izboljšala svoj neto položaj

Slovenija je po besedah premierja Janeza Janše, ki se je udeležil vrha povezave v Bruslju, v pogajanjih o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 izboljšala svoj položaj neto prejemnice v primerjavi s zdajšnjim večletnim finančnim okvirom. Pojasnil je, da gre za 370 milijonov evrov na leto. Po njegovem bo naša država ta sredstva krvavo potrebovala.