VIDEO: V zvestobi in veselju
Papež in Sveti sedež | 03.02.2013, 15:20
Cerkev v Italiji na prvo februarsko nedeljo obhaja „Dan za življenje“. Z napisom „Za življenje“ so bili okrašeni številni zeleni baloni, ki so jih danes na trg sv. Petra v Vatikanu prinesli pripadniki gibanja Za življenje. Benedikt XVI. je opoldne po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu namenil posebno spodbudo in pozdrav predstavnikom medicinske fakultete univerze v Rimu, zlasti profesorjem s področja porodničarstva in ginekologije, ter jim priporočil, naj bolniško osebje usposabljajo v skladu s pristno kulturo življenja.
Sveti oče nas je v svojem opoldanskem nagovoru povedel v vsebino današnje Božje besede, ki nam približa razplet Jezusovega pogovora v nazareški shodnici, potem ko samega sebe razodene kot obljubljenega Mesija in sovaščane ob nejevolji spomni, da nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju. V dokaz navaja čudeža, ki sta ju preroka Elija in Elizej naredila ljudem, ki niso bili Izraelci. Želi jih spomniti, da je včasih več vere mogoče najti pri drugih ljudeh. To trditev njegovi sovaščani, ki ga poznajo kot tesarjevega sina, doživijo kot izzivanje. Ob tem se vzdignejo proti Jezusu in ga hočejo celo vreči v prepad, on pa suvereno in mirno odhaja sredi med razjarjeno množico.
Navedeni prizor nam zastavlja vprašanje: Kako to, da hoče Jezus sam povzročiti omenjeni konflikt? Najprej so ga ljudje občudovali in morda bi jih lahko nekako pridobil... Vendar je - po papeževih besedah - prav v tem jedro sporočila: Jezus ni prišel iskat odobravanja ljudi temveč, da bi „pričeval za resnico“ (Jn 18,37), kot je to rekel Pilatu. Pravi prerok je poslušen Bogu in nikomur drugemu in je v službi resnice s pripravljenostjo to tudi osebno plačati. Res, da je Jezus prerok ljubezni, a vendar tudi ljubezen vsebuje resnico. Dejansko sta ljubezen in resnica dve imeni iste stvarnosti, sta dve imeni za Boga.
S tem v zvezi v današnjem bogoslužju odmevajo tudi besede sv. Pavla, ki pravi: „ Ljubezen ... se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice“ (Kor 13,4-6). Verovati v Boga pomeni odreči se svojim predsodkom in sprejeti tistega, v katerem se je razodel: človeka Jezusa iz Nazareta. In ta pot vodi tudi do prepoznavanja njegovega obličja v ljudeh in v služenju Jezusu v bližnjem.
V tem nam je za zgled Marijina drža. Nihče ni imel večje domačnosti z Jezusom človekom kot prav ona. A se vendar nad tem ni pohujševala kot njuni sovaščani. V svojem srcu je hranila skrivnost in jo znala na poti vere vedno na novo sprejemati vse do noči križa in polnosti svetlobe vstajenja.
Benedikt XVI. je nagovor sklenil s prošnjo, naj Marija tudi nam pomaga pot vere prehoditi v zvestobi in veselju.
