Mihajlo Jozafat Hardi
Naš gost: Mihajlo Jozafat Hardi
Oddaje Matjaž Merljak
Pred ekumensko molitveno osmino smo k pogovoru povabili Mihajla Jozafata Hardija, duhovnika grkokatoliške cerkve v Metliki. Je tudi ikonopisec, pesnik, pisatelj, človek z izredno zanimivo življenjsko zgodbo, ki si je s smrtjo zrl iz oči v oči.
Po narodnosti je Rusin, zato nam je povedal več o tem narodu brez države ... Prav grkokatoliška vera je tista, ki je ohranile Rusine, da se niso podvrgli asimilaciji, zato sva spregovorila tudi o njej - o razlikah in enakostih. Po obredu pripadajo vzhodu, priznavajo papeža kot svojega voditelja in zanj molijo pri bogoslužju.
Bogoslužje poteka v starocerkvenoslovanščini, uporabljajo gregorijanski koledar, pri maši imajo obhajilo, spored in druge zakramente ... a grkokatoliški duhovniki so lahko poročeni. Poroka mora biti pred posvečenjem v diakona. Poročenih je 60 odstotkov grkokatoliških duhovnikov. Tudi on, sicer je že vdovec. Vprašal sem ga tudi, kako je spoznal ženo in kako je rasla njuna ljubezen ter kako se počuti kot oče in stari oče.
Zanimivo je, kako in zakaj je Mihajlo Jozafat Hardi prišel v Slovenijo. To je bilo v vojnem času leta 1991, potem ko je že zrl smrti v oči ...
Župnija v Metliki, kjer deluje, je od leta 1611, pred 110 leti pa so zgradili cerkev. Takrat je bilo 42 vernikov. Zdaj ima 330 duš. Dobro sodeluje s katoličani, in tudi sicer z Metličani.
Povedal je tudi, da so ikone zelo pomembne v grkokatoliški cerkvi, da pa ne častijo lesa, ampak Boga in tisto, kar je upodobljeno. Za izdelavo ikone je pomembna tudi duhovnost, post, molitev ... Mihajlo Jozafat Hardi vodi tudi šolo ikonopisja.
O obisku pri našem gostu sem pisal tudi na blogu.
