Obama prisegel še za javnost
Svet | 21.01.2013, 21:41
Barack Obama je danes na stopnicah pred kongresno palačo v Washingtonu ponovno prisegel za drugi predsedniški mandat, v svojem inavguracijskem govoru pa je orisal pot za prihodnja štiri leta, na kateri se obetajo prizadevanja za mir v svetu in imigracijsko reformo, boj proti podnebnim spremembam, enakost žensk ter varnost otrok.
Obama je uradno prisegel že v nedeljo v Beli hiši, prav tako pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Johnom Robertsom, ker ustava določa, da je prisega 20. januarja. Vendar pa je bila letos to nedelja, zato so slovesnost za tisoče podpornikov premaknili na danes. Obama in podpredsednik Joseph Biden ter njuni družinski člani so dan začeli z mašo v episkopalni cerkvi sv. Janeza, nato so se odpravili v kongresno palačo, okrog katere se je vse jutro valilo več dolgih kolon ljudi, ki so imeli akreditacije oziroma povabila, da so lahko inavguraciji prisostvovali malce bližje kot tisoči ostalih, ki so napolnili travnik National Mall.
Slovesnosti se bodo nadaljevale še s parado po aveniji Pensilvanija od kongresa do Bele hiše. Zvečer Obamo in prvo damo Michelle čakata dva inavguracijska plesa, zabave po drugih delih prestolnice pa se bodo nadaljevale do torka zjutraj. V torek se začenja nov delovni dan in novi prepiri z opozicijskimi republikanci, najprej glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, zvišanja meje javnega dolga in pravice do orožja.
Obama je v svojem dokaj kratkem inavguracijskem govoru nenehno poudarjal potrebo po skupnih prizadevanjih vseh Američanov za napredek in blaginjo, četudi se nikoli ne bodo vsi strinjali o vsem. Uvodoma je dejal, da se domoljubi leta 1776 niso borili zato, da kralja zamenjajo s tiranijo oziroma vladavino privilegirane manjšine ali drhali, ampak so se borili za republiko in vladavino ljudstva. To pomeni, da se vsi skupaj zavedajo, da mora velika država skrbeti za ranljive.
"Ko se časi spreminjajo, se moramo spremeniti tudi mi. Zvestoba načelom, ki so ustanovila državo, zahteva nove odgovore za nove izzive," je poudaril Obama in s tem ošvrknil opozicijo na čelu z gibanjem čajanke, ki govori o novi revoluciji in vztraja na dobesednem razumevanju ustave, kot je bila napisana za 18. stoletje. "Sprejeti moramo nove ideje in novo tehnologijo, da reformirano vlado, davčno zakonodajo, šole in damo državljanom veščine, ki jih potrebujejo za napredek," je med drugim povedal Obama.
Republikancem, ki si prizadevajo za zmanjšanje proračunske porabe je zabičal, da je vsak državljan upravičen do temeljnih zaščit in dostojanstva. Zato je zavrnil zmanjšanje porabe za zdravstveni program za starejše in za zvezne pokojnine. Za Obamo ti programi niso breme, ampak nekaj, kar omogoča Američanom, da tvegajo za napredek.
Obljubil je, da bo v drugem mandatu odgovoril na grožnjo podnebnih sprememb. Po njegovih besedah lahko nekdo še vedno zanika znanost, ne more pa zanemariti požarov, suš in neviht. Glede zunanje politike je bil zelo kratek in je povedal, da trajna varnost in mir ne potrebujeta nenehnih vojn. Napovedal je mirno reševanje sporov, pa ne zaradi naivnosti, ampak ker je to najboljši način za odpravo sumničenj in strahu. "Ostali bomo sidro trdnih zavezništev po vsem svetu, podpirali bomo demokracije od Afrike do Azije," je dejal.
Obama si je na koncu govora in pred odhodom na svečano kosilo prislužil aplavz več tisoč obiskovalcev prireditve, ki pa jih je bilo že na oko precej manj kot leta 2009, ko je prisegel prvič. "Pred štirimi leti je bila stvar zgodovinska, saj je prisegal prvi temnopolti predsednik ZDA, ki je položaj prevzel od dvakrat izbranega, namesto dvakrat izvoljenega predsednika," je dejal Ron Smith iz St. Louisa, ki je prišel v prestolnico skupaj s tremi avtobusi drugih podpornikov Obame. Smith je z "izbranim" predsednikom mislil na republikanca Georgea Busha mlajšega.
"Mislim, da tole ne bo tako slavno ali udarno kot pred štirimi leti, vendar pa nič ne zmanjšuje pomena ponovitve zgodovine," je dejal Smith in dodal, da gre za ovrednotenje dosežkov prvega mandata. Za Smitha je sicer poleg drugega zelo pomembno, da Obama ob vseh težavah najde čas za družino in ima rad svojo ženo, kakor tudi ona njega. Sicer pa meni, da Obama položaju predsednika enostavno daje dober videz.
Kljub gneči in prometnim zamaškom pa je Washington po ocenah domačinke Megan dobro opravil svoje delo glede varnosti in prometa. "Mislim, da dobro delajo. Metro dela in mislim, da bo vse, kot je treba," je dejala Megan in dodala, da je Obama njena pričakovanja na splošno izpolnil. Več morda tudi ni šlo, ker so ga druge veje oblasti precej vlekle nazaj. V drugem Obamovem mandatu pa Megan pričakuje prizadevanja za večji nadzor nad orožjem in imigracijsko reformo.
V vrsti za spremljanje inavguracije takoj pred tribuno, ki se je vila skozi pisarniško zgradbo predstavniškega doma kongresa Rayburn, je bila tudi Roya, ki prihaja iz Irana. "Tukaj sem s 17-letno hčerko in sem menila, da bo zanjo to velika priložnost, da bo lahko priča temu dogodku. Obe sva navdušeni nad Obamo," je dejala in dodala, da predsednika spoštuje kot osebo, in upa, da se bo v drugem mandatu bolje zoperstavil opoziciji. Zanjo je inavguracija toliko bolj pomembna, ker prihaja iz Irana, kjer po njenih besedah ni svobodnih volitev.
Za Reggieja iz Detroita ni bilo nobenega dvoma, da so se Američani še drugič pravilno odločili z izbiro predsednika. "S političnega vidika je opravil veliko delo. Sprejemal je zakone, ki pomagajo srednjemu razredu. Enako veličino pričakujem tudi v drugem mandatu," je dejal.
V Washington sicer niso prišli le podporniki Obame, ampak je bilo videti tudi nekaj organiziranih in posamičnih nasprotnikov, ki menijo, da skuša uvesti socialistično diktaturo in spraviti v stečaj državo zato, da uresniči svojo nezakonito agendo. Nasprotniki Obame so delili letake s povabili na "protiinavguracijski ples". Glede na to, da je prestolnica ZDA že tako večinsko demokratska, pa je bil Arlington v Virginiji najbližji kraj, kjer je bilo mogoče danes prirediti kaj podobnega.
