Papež sprejel diplomatski zbor
Svet | 07.01.2013, 14:39
Papež Benedikt XVI. se je dopoldne srečal z diplomatskim zborom. Dolgo pričakovanega srečanja so se udeležili predstavniki 179 držav, ki imajo diplomatske odnose s s Svetim sedežem. Popoldne pa bodo štirje veleposlaniki na temo papeževega nagovora pripravili okroglo mizo, ki jo bo neposredno prenašal Radio Vatikan. Papež se je ozrl na različne pereče situacije v svetu, med njimi na položaj v Siriji in Afriki. Zavzel se je tudi za mir, življenje in versko svobodo ter poudaril, da dialog ni le ena od odločitev, ampak je nujen v današnjem svetu.
Cerkev objema ves svet, je poudaril papež, kar pa ne pomeni, da želi posegati v življenje različnih narodov, ampak pomaga razsvetliti vest njihovih državljanov, da bodo delovali za dobro vsakega človeka in za razvoj človeštva. Spomnil se je svojih potovanj na Kubo, v Mehiko in Libanon, kjer je imel priložnost utrditi državljansko zavest tamkajšnjih kristjanov in spodbujati dostojanstvo vsakega človeka.
Nato je spregovoril o pomenu resnice, pravičnosti in miru. „Danes vlada splošno mnenje, da resnice ni mogoče spoznati“, je dejal sveti oče. Gradnja miru se omejuje na sklepanje kompromisov. V krščanstvu pa je mir povezan s slavo Bogu. Če namreč zavrnemo Njega, objektivno in presežno resnico, se rodi nasilje. Človek tako zapade v relativizem ter težko dela za pravičnost in mir. K delu za mir je najprej povabil politične in civilne oblasti in se nato ozrl na nekatere trpeče dežele. Pozval je k takojšnji prekinitvi nasilja in nujni človekoljubni pomoči v Siriji. Druga misel je bila namenjena Sveti deželi. Mednarodno skupnost je pozval, naj Palestince in Izraelce podpre pri zavzemanju za mirno sobivanje. „Jeruzalem, postani to, kar pomeni tvoje ime! Mesto miru in ne razdeljenosti!“, je vzkliknil papež.
Zatem je pozval k miru, sodelovanju med različnimi skupinami in spoštovanju verske svobode v Libanonu, Iraku, Severni Afriki, Egiptu, pod saharski Afriki. Ko je spomnil na številne teroristične napade na kristjane med molitvijo v cerkvah v Nigeriji je dejal: „Zdi se, kot da bi sovraštvo želelo kraje miru in molitve spremeniti v središča strahu in razdeljenosti.“ Tudi na dan božiča je bilo namreč nekaj kristjanov zverinsko umorjenih.
V drugem delu svojega nagovora se je sveti oče zavzel za zaščito življenja od spočetja do naravne smrti, tudi v zakonodaji. Izrazil je svojo zaskrbljenost zaradi nekaterih držav, ki liberalizirajo zakonodajo o splavu. „Hoteni splav, kot cilj ali kot sredstvo, je v hudem nasprotju z moralnim zakonom“, je dejal sveti oče. Na Zahodu se pogosto dogaja, da so pravice pomešane z zahtevami posameznika, ki ni več odprt Bogu in drugim, ampak je usmerjen le vase in v svoje lastne potrebe, je dejal papež. Ko ščitimo človekove pravice, moramo zato imeti pred očmi človekovo osebnostno in skupnostno raven.
Nujna pot za gradnjo miru pa je po papeževih besedah tudi vzgoja, kar je jasno pokazala finančna in gospodarska kriza. Vzgoja je po papeževih besedah še kako pomembna v deželah tretjega sveta, da bi se borili proti korupciji, kriminalu, trgovini z drogami in nasilju. Hkrati pa je kristjanom v teh deželah pogosto onemogočeno prispevati k skupnemu dobremu preko vzgojnih in drugih ustanov. Zato se je sveti oče zavzel za spoštovanje verske svobode in ugovora vesti.
Ob sklepu pa je sveti oče še poudaril, da miru ni brez ljubezni, ki vodi vso Cerkev. Zato ustanavlja bolnice, šole, sirotišnice ter želi biti blizu trpečim v naravnih in drugih nesrečah. Zbranim diplomatom je ponovil besede papeža Pavla VI. „Na vas je, da postanete pobudniki miru med ljudmi. Toda ne pozabite: Bog je veliki ustvarjalec miru na zemlji“, je svoj nagovor sklenil sveti oče.
